Posted on

Gibanje, ki prizemlji človeka | 27.teden

Vedno večkrat slišim, da ljudje nekomu rečejo, da je čisto neprizemljen. Marsikdo pa niti ne ve, kaj pomeni biti prizemljen. Kadar smo prizemljeni, smo kreativni, uspešni, srečni in zadovoljni tukaj in zdaj.
Vzpostavljena je komunikacija  z našimi notranjimi deli sebe, ki so odgovorni za to, da stvari za nas delujejo na najbolj primeren način.

Prizemljena oseba ima pogum, da vstane in se s pokončno držo napoti, kamor si želi ter ve, da je sleherni dogodek, ki te doleti, absolutno najboljši možni dogodek, ki se ti sploh lahko zgodi.

Prizemljena oseba živi v stiku z realnostjo, trdno na tleh, brez lažnih iluzij in napačnih pričakovanj, počuti se varno, zaupa in zna postavljati meje, si zna prisluhniti, je povezana s svojim telesom, z občutki in sliši opozorila telesa, ki pridejo preko občutkov in intuicije ter se tako izogne raznoraznim težavam. Prizemljena oseba ne sanja, saj jasno prepoznava svoje želje in možnosti, med njimi izbira skladno z vizijo svoje življenjske poti. Samo prizemljena oseba lahko občuti resnično ugodje in izpolnjenost. V odzemljenem stanju nenehno in zaman iščemo ugodje in potešenost v nadomestkih in identifikacijah izven sebe.

Glavni razlog, da ljudje nismo prizemljeni in v svojem telesu, je strah. Strah pred pomanjkanjem denarja, strah pred osamljenostjo, izgubo ljubljene osebe, strah pred zavrnitvijo …

Zdaj smo verjetno že vsi spoznali, da nismo vedno in povsod prizemljeni, zato so za vse dobrodošla gibanja, ki nas prizemljujejo. Skratka, če želimo biti prizemljeni, moramo biti čim bolj v stiku z zemljo. Preko bosih stopal smo najlažje prizemljeni, sicer se lahko prizemljujemo tudi preko dlani (ko npr. vrtnarimo). Zemlja lahko sprejme našo odvečno energijo v obliki burnih čustvenih stanj ali bolečin in jo razblini, podobno kot se sprosti odvečna energija strel preko strelovodov v zemljo. V kolikor nismo prizemljeni, bo telo usmerilo odvečno energijo v nek del telesa, kjer se pojavijo težave, saj energija ni več v ravnovesju. Zelo pogosto nastradajo zobje ali pa katerikoli notranji organ, kar je odvisno tudi od vrste čustev, s katerimi se soočamo.

Glede na to, da se začenjajo hladnejši dnevi in da smo vsi že obuti, smo praktično 6 mesecev odtujeni od fizičnega stika z zemljo. Razen izjem, ki se tega zavedajo in vsak dan vsaj nekaj minut hodijo bosi po travi oz gozdu (guma, umetni materiali in les ne prepuščajo Zemeljske energije) oz. se zemlje dotikajo z dlanmi.

K sreči pa se ne prizemljujemo le bosi (čeprav gre tu za najmočnejši stik z matero Zemljo), lahko to delamo tudi pri vseh vrstah gibanja, ki potekajo v naravi (hoja, tek, hribolazenje, plezanje), s plesom, jogo in ostalimi sprostitvenimi tehnikami. Bistvo je, da smo prisotni, da se gibanja zavedamo (torej brez slušalk v ušesih, ki nam usmerjajo pozornost drugam).

Ko smo v naravi, lahko naredimo to preprosto vajo, ki nas bo odlično prizemljila.
Stopimo v širino bokov (najbolje nasproti kakšnega velikega drevesa, ni pa nujno), roki sta ob telesu, dlani pa sta obrnjeni proti tlom (tako še dodatno črpamo energijo iz Zemlje). Za trenutek zapremo oči ter sproščeno in globoko zadihamo. Predstavljajmo si, kako nam iz stopal poganjajo močne korenine, ki rastejo globoko proti središču Zemlje. Tako kot so pri drevesu korenine na začetku debele, močne, nato postajaj tanjše, vse do najtanjših koreninic, preko katerih iz zemlje črpamo energijo, ki naše telo polni z mirom in hvaležnostjo. Preko istih korenin lahko materi  Zemlji oddamo vse svoje skrbi, strahove, bolezni in ne ljube dogodke. S to vajo se lahko že v nekaj minutah popolnoma napolnimo z energijo in razbremenimo bremen, ki ležijo na nas.

Nadaljujemo z živahnim gibanjem v naravi, v prisotnosti tukaj in zdaj. Dajmo si priložnost in opazujmo naravo, poslušajmo glasove, ki jih ustvarja narava.

Gibanje v naravi nas napolni z energijo, gibanje v fitnesih in zaprtih prostorih pa nam energijo jemlje. Kljub temu da se bližajo hladnejši dnevi, naj velja, da ni slabega vremena za vadbo. Je le slaba obleka in obutev. Vso zimo se lahko rekreiramo v naravi.

Če je le možno si vsak dan privoščimo gibanje, ki nas bo prizemljilo, da bomo resnično lahko sprejeli sleherni dogodek, ki nas doleti, kot absolutno najboljši možni dogodek, ki se nam sploh lahko zgodi.

 

Želim vam čudovito prizemljevanje,

Vaša Tajča