Danes, ko sem se zbudila in zunaj videla jasno jutro in vedela, da me bo kmalu pozdravila sonce, sem sama od sebe globoko vzdihnila in se napolnila s sončno energijo. Globok zavesten vdih, še bolje več vdihov, da resnično napolnimo svoje telo s kisikom, je čudovit začetek dneva. Ljubimo svoje dihanje in sebe in dan bo čudovit.
Danes, ko sem se zbudila in zunaj videla jasno jutro in vedela, da me bo kmalu pozdravila sonce, sem sama od sebe globoko vzdihnila in se napolnila s sončno energijo. Globok zavesten vdih, še bolje več vdihov, da resnično napolnimo svoje telo s kisikom, je čudovit začetek dneva. Ljubimo svoje dihanje in sebe in dan bo čudovit.
Pomlad se približuje, narava se prebuja, kaj pa vi? So vam prišli moji nasveti o dihanju kaj prav, oziroma, se večkrat zalotite, da ne dihate? Ste prepoznali vzorec »nedihanja« v situaciji jeze?
Vse skupaj se začne tako, da se zalotite v situaciji, ko dihate ravno toliko, da se premikate.
Naslednji korak je, da takoj ko to opazite, svoja pljuča in trebuh takoj napolnite z veliko količino kisika in sledite nekaj trenutkov le temu ritmu – globok, počasen vdih in globok počasen izdih. Meni se zdi, da takoj začne popuščati tudi jeza ali strah ali katerokoli čustveno stanje, ki je tisti trenutek v nas notri.
Še naslednji korak je, da v trenutku, ko želi nekdo ali nekaj iz tebe spraviti jezo, globoko vdihneš in izdihneš. Če si sposoben to narediti, si lahko istočasno rečeš: »Ok, zakaj se mi to dogaja? V tej situaciji sem, da se iz nje nekaj naučim. Je mogoče v njej kaj koristnega zame?« Pa ne se čuditi, v veliko neprijetnih situacijah se izkaže, da je vendarle bila notri za nas neka korist, kar smo seveda ugotovili po veselem izbruhu jeze ali pa morda sploh nismo.
Zadnji korak pa je zagotovo ta, da sprejmemo vsako situacijo in v njej odreagiramo mirno. Ja, to je najtežja stopnja. Vendar pa lahko vsak pri sebi ugotovi, da ga danes nikakor ne jezijo stvari, ki so ga jezile 10 let nazaj ali morda 20 ali pa ko smo bili otroci.
Če jaz pogledam svojo hči, ki se nenormalno boji pajkov, se takoj spomnim nase. Mene je bilo pajkov grozno strah. Danes, pa ob pogledu na pajka ne doživljam takega strahu, manjše celo sama pospremim ven iz hiše. Ob pogledu na pajka, ostanem mirna, moja hči pa vpije. Sama sem bila enaka, se pravi, da sem naredila veliko spremembo v tej situaciji. No, pri gromozanskih pajkih ali tarantelah, je situacija seveda drugačna. I
n tudi pri vsakemu od vas je tako. Če samo pogledate nekaj let nazaj na kakšno situaciji, ki vas je kar precej spravila iz ritma. Če bi se vam danes zgodila enaka situacija, bi zagotovo odreagirali manj burno. In tega se moramo naučiti. Biti čim bolj mirni v vsaki situaciji. Dihanje nam pri tem ogromno pomaga.
Meni pride najbolj prav nasvet, ki sem ga delila z vami, da imam v avtu nalepljen listek, na katerem piše dihaj. Ta listek me večino časa, ko sem v avtu, spominja na to, da v svoja pljuča spravim precej več kisika. Še posebej, če naletim na kakšno gnečo ali na kakšnega voznika, ki preizkuša moje potrpljenje, me pogled na listek umiri in takoj začnem pravilneje dihati.
Dihanje je tako enostavno in od vas ne zahteva nobenega denarja, da ga še vedno prepogosto zapostavljamo in se ne zavedamo kakšne pozitivne lastnosti ima na vsako našo celico. Zunaj postaja vse topleje in narava nas kar vabi v svojo bližino, tako da to skušajmo vsak dan uresničiti. V naravi lahko dihamo zrak, ki nas kar sam vabi k temu, da ga zajamemo globoko v svoje telo, kar nas v zelo kratkem času, zelo pomiri.
Ko je zunaj toplo in ko zapiha veter, se mu nastavite, zaprite oči in si predstavljajte, kako iz vas odnaša vse neprijetne občutke, ki so del vas. Vendar tokrat, vetru dovolite, da jih za vedno pospremi v svetlobo, kjer ne bodo nikomur veš škodovali. Čutite valove sveže in pozitivne energije. To je vaja, ki jo marsikdo naredi kar sam od sebe, avtomatsko se nastaviš toplemu vetru in pustiš, da te prepiha.
Veliko pomoč lahko nudimo otrokom, če jih učimo dihati, saj bo to postalo del njih. Ko so jezni ali žalostni, ali če padejo in čutijo bolečino, mu najprej svetuješ, naj naredi nekaj globokih vdihov in izdihov. Tako si bo otrok v stresnih situacijah znal sam pomagati že z dihanjem. In ko imajo možgani dovolj kisika, ti hitro postrežejo s primernim nasvetom.
Ne pozabimo še na večerno uspavanje. Ko se uležemo v posteljo, namenimo sebi še nekaj globokih vdihov in izdihov, s katerimi se mirno popeljemo v noč, kjer izvaja telo nočna popravila.
Naj postane dihanje zavesten del vašega življenja in situacije, ki jih boste doživljali, bodo veliko prijetnejše, vi pa boste na življenje gledali veliko bolj pozitivno, morda ga boste sprejeli celo kot igro, ki ste jo prišli odigrati.
Ljubimo torej svoje dihanje in sebe.
Želim vam prijeten teden,
Vaša Tajča
