Objavljeno

Pogovor z dušo, ki prihaja

Morda se bo komu zdelo moje pisanje nenavadno, vendar je vedno več literature tudi na to »neznano« temo. Prvič sem se s tem seznanila, ko sem brala knjigo Devet stopnic, ki opisuje kaj se dogaja z dušo, ki se bo utelesila skozi vso nosečnost. Omenjeno knjigo sem brala že pri drugi nosečnosti, vendar se me ni tako dotaknila kot pri tretji nosečnosti. Bila mi je zelo zanimiva, to pa je bilo tudi vse. In ker se že dve leti intenzivno ukvarjam z raziskovanjem energij in nam neraziskanega sveta, me je tokrat ta ista knjiga navdušila, da sem začela z dušo, ki jo nosim v trebuhu tudi komunicirati. Res je, da če ne bi že kar nekaj časa prej meditirala, je morda ne bi tako intenzivno zaznala. Vsekakor pa priporočam vsaki bodoči mamici, da poskusi. Pomembno je, da si najdemo miren kotiček, se udobno namestimo, meni najbolj ustreza v sedečem položaju na kavču, tako da se res lahko sprostim. Noge so lahko »poturško« ali pa sproščene na tleh. Zaželeno je, da si prižgemo meditativno muziko, jaz se sproščam na glasbo Deve Premal (v Youtube vtipkate Deva Premal mix, kjer je njene glasbe za ves dan) in najprej nekajkrat zavestno globoko vdihnemo v trebuh in izdihnemo vse skrbi, vse kar nas obremenjuje. Dih je izredno pomemben, saj tako napolnimo svoje telo s kisikom in istočasno povabimo k sebi svojo dušo in dušo še nerojenega otroka. V kolikor še niste noseče in nameravate postati v bližnji prihodnosti, si lahko same izberete  kakšno dušo želite dobiti.
Tudi v knjigi Devet stopnic,  duša, ki se bo utelesila, preko avtorice kanalizira, kako ji je na začetku nosečnosti težko biti v telesu, zato v njem preživi le kratek čas, sicer pa je izven telesa, proti koncu nosečnosti pa je vedno dalj časa v telesu, zadnje dni pa v glavnem ves čas, saj se mora popolnoma navaditi na telo. Ker se v telesu počutijo izredno utesnjene in čutijo vse, kar čuti mama (tako negativna kot pozitivna čustva), ji s pogovorom in s tem, da ji pokažemo, da je zaželena, se z njo karkoli pogovorimo, zelo olajša bivanje v še nerojenem telesu.
Jaz ji enostavno postavljam vprašanja, ona pa mi odgovarja tako, da mi glava fizično v popolnoma sproščenem položaju prikima ali odkima. Tako sem npr. izvedela za spol, ime, kakšen način poroda si želi in podobno. Ime je izredno pomembno, saj če damo duši njeno pravo ime, se bo na Zemlji lažje spomnila, s kakšnim namenom se je utelesila. Ime nam skuša povedati na različne načine, lahko preko sanj, preko partnerja, otroka ali kakšnega sorodnika. Jaz sem jo ves čas prosila, naj mi pove katero je njeno pravo ime, da jo bomo lahko tudi na Zemlji klicali z njenim imenom. V približno petem mesecu nosečnosti, mi ga je povedala preko sestre sredi koncerta Deve Premal  in ko sem jo vprašala, če je to njeno pravo ime, mi je odločno prikimala, enako tudi partnerju. Zaupala vam ga bom po njenem rojstvu. Za spol mi je od vsega začetka govorila, da je punčka in prav zanimivo mi je, da se pri ginekologinji nikoli ni videlo spola, saj je vedno imela prekrižane noge, kot da bi mi sporočala, da naj ji zaupam, da mi je spol že sporočila. Torej bom na potrditev morala počakati do njenega rojstva.
Še nerojena duša, pa se izredno dobro počuti, če hodi mamica na masaže, si dela kopeli (v vodi res uživa), izvaja streching, hodi na sprehode in seveda uživa zdravo hrano (čim več svežega sadja in zelenjave).
V nosečnosti in če je možno vedno, se čim bolj izogibajmo stresu in negativnim čustvom, saj če vemo, da se vse zgodi z nekim pozitivnim namenom in da bo rezultat na koncu pozitiven, se nam res ne izplača razburjati. Tudi, če še ne vemo, kakšen je razlog, zakaj se nam nekaj dogaja, ga bomo, če bomo želeli, izvedeli kasneje. Mi le zaupajmo, kajti življenje je vedno pozitivno. Še vedno, ko gledamo na nek problem čez nekaj časa nazaj, se nam zdi problem veliko manjši in velikokrat se nam zdi smešno, da smo se takrat tako sekirali. Morda nas prav neka negativna izkušnja pripelje do nečesa čudovitega, zato uživajmo vsak dan svojega zemeljskega življenja.

Dodaj odgovor