Posted on

Se zavedamo, kdaj dihamo? | 25. teden

Odkar dihanja nimam več za samoumevno, se večkrat na dan spomnim na zavesten dih, še posebej takrat, ko se zalotim, da moje dihanje ni popolno.
Zadnjič sem brala, da zadošča volumen pljuč pri povprečno zdravem človeku za prehod štirih litrov kisika na minuto, v resnici pa ga prehaja le četrtina litra na minuto.

Tako se vsako minuto prikrajšujemo za neverjetno količino življenjske energije, z njo pa tudi zdravja.

Pri pravilnem dihanju bi se morala pljuča popolnoma napolniti, kar pa se pri dihanju povprečnega človeka ne dogaja. Tako napolnimo z zrakom le spodnji del pljuč, zgornji pa ne dobiva dovolj kisika, niti življenjske energije. Zato pride do zastoja energije in tam,  kjer energija ne teče, nastopi bolezen, začnejo se razmnoževati mikroorganizmi. In če že pljuča ne dobijo dovolj kisika (energije), potem ga ne morejo (s krvjo) v dovolj velikih količinah poslati niti ostalim organom ter tkivom. Če se vrnemo k naši temi, kdaj dihamo, resnično kvalitetno dihamo le, ko se svojega diha zavedamo. Kadar stopimo v naravo na svež zrak, takrat avtomatsko zajamemo zrak in napolnimo vsa pljuča. Takrat lahko pljučne kapilare opravijo svoje delo in s kisikom obogateno kri privedejo do vsake celice v organizmu, istočasno pa jih očistijo odpadnih produktov ter ogljikovega dioksida. Če se tega dihanja še zavedamo, pa je učinek, ki ga ima popolno dihanje na naše telo, še toliko večji. V mestih, v prometu, še posebej kadar vohamo izpuhe, se podzavestno trudimo vdihovati čim manj onesnaženega zraka. Zato imajo lahko ljudje, ki živijo v mestih in ki so večino časa pod stresom, precej manj življenjske energije.

Odkar imam v avtu na armaturi prilepljen listek z napisom dihaj, veliko bolj polno in zavestno diham tudi med vožnjo. Vsem, ki v avtu preživite vsak dan nekaj svojega dragocenega časa, je to lahko super vaja, da se na poti v ali iz službe malo nadihate in prekrvavite svoje celice. Tako boste na cilj prispeli veliko bolj sveži in polni energije.

In kdaj ne dihamo? Oziroma dihamo še bolj površno kot sicer?  Vsakič, ko nas kaj razburi, razjezi, se poškodujemo ali doživimo stres na kakršen koli način. Takrat je še toliko bolj pomembno, da najprej naredimo nekaj globokih vdihov in izdihov ter se zadržimo pred burnim odzivom. Tako pride v možgane dovolj kisika in morda se nam v trenutku porodi ideja, kako rešiti težavo na eleganten način, brez da bi stanje še poslabšali. Vendar je za tak odziv v stresnih situacijah potrebna vaja. Najbolje je takega ravnanja učiti že otroke, in sicer vsakič, ko jih kaj razburi, jim mirno rečemo, naj naredijo nekaj globokih vdihov ter izdihov, predstavljajo naj si, da vdihujejo zlato belo svetlobo. Sčasoma, se bodo na to navadili. Poznam nekaj naprednih učiteljic, ki so v svoj pouk uvedle sproščanje. Z dihanjem popeljejo učence v nekaj minutah do umiritve, sproščenega stanja, kar je učencem tako všeč, da jih vsakodnevno prosijo, če se lahko sproščajo. Če bi se imeli vsi učenci možnost naučiti, kako se v nekaj minutah sprostiti in popolnoma umiriti, bi imeli kot odrasli precej manj stresno in bolj zdravo življenje

Naj bo vaja za ta teden (in tudi vse naslednje), da se zavemo vsakič, ko smo v stresni situaciji in začnemo vdihovati zlato belo svetlobo, pri izdihu pa gre iz nas vse, kar nas bremeni v sivi barvi. Boste videli, kako popolnoma drugačen bo vaš odziv. Nekaj takih zavestnih vdihov in izdihov vam priporočam večkrat na dan.

 

Želim vam veliko užitka pri zavestnem dihanju,

Vaša Tajča