Objavljeno

Shranimo sonce in svetlobo za prihajajočo zimo! | 24. teden

Upam, da sem vam do sedaj že predstavila sonce kot živ, neverjetno pomemben organizem, brez katerega življenja na našem planetu ne bi bilo. Si lahko le za trenutek predstavljate življenja brez sonca?

Ves čas tema, mraz in nobenega življenja? Se strinjate?

In kako nam lahko nekaj, brez česar ni življenja, škodi?

Kako prijetno se je, ko se približuje jesen in ko se ozračje ohlaja, nastavljati sončnim žarkom, ki nas prijetno grejejo in skrbijo za naše dobro psihično počutje, saj se, kadar smo obsijani s soncem, v telesu sprošča več hormonov sreče.

Sončenje je veliko več, kot sredi poletja ležati v kopalkah na skalah in nabirati rjavo polt.

Sončimo se vsak trenutek, ki ga preživimo v naravi, ko se ne zakrijemo popolnoma z oblačili, klobukom in sončnimi očali. Vsak trenutek, ko uživamo hrano, ki je rasla na soncu in vsak trenutek, ko smo hvaležni soncu in se mu zavestno nastavimo.

Ljudje nujno potrebujemo sončno svetlobo za izdelavo hemoglobina ter za izdelavo D vitamina. Najbolj varen način , da pridemo do vitamina D, je, da ga naše telo samo ustvari s pomočjo sončnih žarkov, in ne, da ga v telo vnesemo s hrano, obogateno z vitaminom D. Znanstveniki so ugotovili, da vitamin D vpliva na delovanje vsaj 2000 naših genov. Igra tudi ključno vlogo pri ohranjanju našega zdravja, saj je vpleten v vsako telesno celico.

Sonce in svetlobo pa lahko zaužijemo tudi s hrano. Nobelov nominiranec, dr. Fritz Albert Popp, pravi, da tisto, kar naše telo v resnici prehranjuje, niso zgolj minerali, vitamini in kalorije, temveč predvsem svetloba, ki je vključena v rastlinske celice (biofotoni), ki se ponovno aktivirajo s procesom presnove. S hrano in sončenjem naj bi v telo sprejemali red, ki uravnovesi nered v našem telesu, saj naj bi s hrano in svetlobo telo sprejelo zlasti tisto valovno dolžino, ki je telesu trenutno primanjkuje.

In ker so sončni žarki dovolj močni za proizvodnjo vitamina D le od pozne pomladi do zgodnje jeseni, vam priporočam, da si uskladiščimo čim več svetlobe in sončnih žarkov za prihajajočo zimo. Trenutno imamo še veliko sadja in zelenjave v izobilju, tako da si ju lahko spravimo tudi za čez zimo.

Kako je najbolje skladiščiti hrano za čez zimo, smo povprašali Sanjo Lončar, avtorico knjige Resnice in zmote o soncu.

Sanja pravi, da lahko za svoje zdravje storimo veliko, če se naučimo telesu nenehno dodajati uskladiščeno svetlobo in toploto. Za prehrano, zlasti v zimskem času, izbiramo živila, ki so zaužila veliko svetlobe, to so oreščki, semena, kakovostna hladno stisnjena olja, sadeži in plodovi, ki so bili obrani kar se da zreli. Vidik ohranjanja biofotonov je dobro upoštevati tudi pri načinu shranjevanja živil. Dejansko bi bilo najbolje čim več sadja, začimbnic in celo zelenjave posušiti, saj tako živilom dodamo še en odmerek toplote, razlaga Sanja, ki odsvetuje zamrzovanje hrane, saj naj bi redno uživanje živil iz skrinje počasi, vendar vztrajno, izčrpavalo naše telo in vse procese v telesu, ki potrebujejo svetlobo in toploto. Pomanjkanje svetlobe in toplote v telesu, se predvsem v zimskih mesecih kaže v težavah s kandido, revmatizmom, prehladi, artrozami, depresijami in podobnimi težavami.

Tudi sama sem se letos odločila, da si za čez zimo pripravim veliko vloženih paradižnikovih omak iz domačega paradižnika, slastnih marmelad iz različnega sadja (breskve, slive, najljubša kakijeva pa še čaka, da kakiji dozorijo), slajene s kokosovim sladkorjem in začimbnicami ter sušeno sadje (trenutno sem si posušila že kar nekaj breskev, v vrsti pa so tudi bučke, ki so letos postale prave buče in jih bom lahko uporabila za pripravo omak, juh ali drugih zelenjavnih jedi).

Če želimo poskrbeti za svoje zdravje in odlično počutje, si je potrebno zopet delati ozimnico, kot smo si jo včasih delali s svojimi starši, saj lahko le tako vemo, kaj resnično jemo, zanemariti pa ne smemo tudi energije, ki so jo bile rastline deležne vse od rasti naprej, zato se poslužujmo ekološke, domače pridelane zelenjave.

Želim vam veliko sonca in svetlobe prav vse leto.

Vaša Tajča