Objavljeno

Porod doma – ena izmed najlepših izkušenj

Že nekaj časa se pripravljam, da napišem svojo izkušnjo tretjega poroda. Prva dva sta se zgodila v porodnišnici (izkušnja prvega ni nič kaj lepa in zelo hvaležna sem, da se je dobro končala), ker pravzaprav nisem mislila, da imam še kakšno drugo možnost in če sem iskrena, takrat s tisto zavestjo niti ne bi izbrala drugega kot porodnišnico ali morda porodno hišo. Nadaljujte z branjem Porod doma – ena izmed najlepših izkušenj

Objavljeno

Priprava na porod

Takole se prosi dojenčka, ko je tvoj rok že mimo, da naj vendarle pride na svet :).
Če damo šalo na stran, je to res zelo primerna vaja, s katero se odpira medenico in se dojenček lažje rodi.
Položaj je primeren tudi med popadki, saj takrat gravitacija še posebej dobro opravlja svoje delo. V tem položaju bodite le, če se v njem počutite dobro in lagodno in če imate v njem dobro ravnotežje. Sicer se lahko postavite tik ob steno, ki vam lahko služi za oporo.
V pozni nosečnosti namenimo veliko pozornosti dihanju in sicer v spodnji del trebuha. Če tega niste izvajale že prej, boste morda težko zaznale ali res dihate v trebuh, ker je že tako ali tako v maksimalnih razsežnostih.V zadnjih tednih nosečnosti, se veliko mamic osredotoča bolj nase, kot na otroka. Razmišljajo le o tem, kako velik trebuh že imajo, kako jih tišči, še posebej med pripravljalnimi popadki, kako jih peče zgaga, so zadihane, utrujene,… Precej manj pozornosti namenjajo dojenčku v trebuhu, ki v tem obdobju še posebej potrebuje njihovo pozornost, saj je on v enaki, če ne še večji stiski kot mi. Ko nas trebuh tišči zaradi krčev, stiska tudi dojenčka. In takrat je najbolje, da se usedemo, umirimo, globoko dihamo in nagovarjamo svojega dojenčka, da naj se tudi on sprosti, da telo mora pripraviti porodne poti, da se bo lahko rodil. Lahko se božamo ali rahlo trepljamo po trebuhu in opazile boste, da bo krč zelo hitro popustil.

Enako je med porodom. Porod naj ne bi bil tako boleča izkušnja, kot jo prikazujejo predvsem v filmih. Zagotovo mamo veliko bolj bolijo popadki, če je osredotočena na svojo bolečino. Če pa se osredotočite na dojenčka in mu prigovarjate, da naj se ničesar ne boji (rojstvo naj bi bila najtežja izkušnja, ki jo človek doživi v svojem življenju), da se veselite, da ga boste kmalu imeli v naročju, zraven globoko in sproščeno dihate in ne po “pasje”, kot to učijo v materinskih šolah, bo bolečina neprimerno manjša in čisto znosna, tako, kot da bi imeli menstrualne krče. Ležeč položaj zagotovo ni primeren, saj gravitacija ne more opravljati svojega dela in tako porod traja precej dalj časa, kot bi, če bi bili med popadki npr na žogi, kjer se rahlo premikamo v bokih.

Tudi ta položaj je primeren med popadki, predvse pa se priporoča, da se ga izvaja med nosečnostjo vsak dan vsaj nekaj minut, saj se bo v tem položaju plod lepo razporedil po trebuhu, istočasno pa boste razbremenile križ. Če nimate žoge, se lahko naslonite na roke, vendar se lahko veliiko bolj sprostite, če se naslonite na žogo.
Med popadki lahko zasedete podoben položaj, le da se naslonite nekam višje, lahko tudi na posteljo, da imate bolj pokončen položaj.

Če vas boli v križu, si lahko blažite bolečino s toplim termoforjem, ravno tako pomaga, če si nekaj toplega damo na trebuh.
Če imate možnost, se usedite ali ulezite v banjo s toplo vodo, ki bo ravno tako vse razmehčala in preprečila raztrganje ali rezanje presredka. Zraven poslušajte meditativno muziko, ki jo je priporočljivo poslušati že med nosečnostjo, saj pomirja tako mamico kot dojenčka, poleg tega pa jo je dojenček med porodom že navajen in sliši nekaj znanega, kar ga zagotovo pomirja.

Zadnji mesec nosečnosti, zelo pomaga, če vsak dan spijemo pribl 6 dcl čaja iz malininih listov in žajblja. To naj bi pomagalo mehčati maternični vrat, odsvetuje pa se dodatno uživanje magnezija, saj le ta preprečuje krče, ki  so zadnji mesec čisto dobrodošli, saj pripravljajo porodne poti.

Tudi če na dan predvidenega poroda še nič ne kaže, da bi dojenček želel na svet, naj vas to nič ne straši, saj je lahko rok postavljen napačno. Ne zanosijo vse ženske 14 dan po prvem dnevu menstruacije. Velikokrat se je že zgodilo, da so ženskam 10 dni po roku sprožili porod in ker je bilo telo še popolnoma nepripravljeno, se je porod končal s carskim rezom, plodovnica je bila bistra, dojenček pa popolnoma bel od verniksa, kar pomeni, da enostavno še ni bil pripravljen.
Kadar se dojenček rodi bel od verniksa, nikar ne pustite, da ga z milom sperejo iz njega, temveč mu ga vmasirajte v telo, ko vam ga položijo na trebuh, saj je to odlična zaščita za njegov imunski sistem.

Če želite, da bi bili prvi trenutki življenja kar najbolj prijetni za vašega otroka, ravno tako ne pustite, da mu takoj prerežejo popkovnico in ga dajo v stik z aparati. Vse to lahko naredijo, ko vi in očka navežete prvi kontakt z njim, mu daste občutek varnosti in zaželenosti. Veliko dojenčkov doživi po porodu pravi stres, saj prerežejo popkovnico še preden so njegova pljuča pripravljena na samostojno dihanje in ob tem začuti ostro bolečino v pljučih, običajno ga takoj odnesejo na tehtnico, umijejo, oblečejo in opravijo ostale meritve.

Dokazano je, kako pomemben je prvi stik koža na kožo, kar dojenčka izredno pomiri (prvih 24 ur naj bo čim več takega stika). Tudi očka naj bi si po porodu dal golega dojenčka na svojo golo kožo, kar naj bi kasneje pomenilo veliko globjo povezanost med njima. Rezanje popkovnice naj počaka kolikor je le mogoče. V klasičnih porodnišnicah bodo sicer ves čas pritiskali na vas, če jo končno že lahko prerežejo, saj morajo opraviti rutinske zadeve, zato jih morate na to že v naprej pripraviti.

Ravno zato je toliko bolj pomembno, da se na porod pripravite, preberete nakaj različne literature, kar vam bo odprlo oči, kakšni porodi so sploh možni, kaj je za dojenčka bolj naravno in kaj manj ali sploh ne, ter da se vsaka mama sama odloči na kakšen način želi roditi in kje se bo počutila kar najbolj varno in predvsem sproščeno.
Literatura, ki jo priporočam in za katero mi je žal, da je nisem prebrala že v prvih dveh nosečnostih je:
* Modrost rojevanja
* Porod brez bolečin
* Devet stopnic ( to sem prebrala že v prvi nosečnosti, vendar sem jo sedaj dojemala popolnoma drugače. Očitno gre tudi za to, na kateri stopnji zavesti si)

Kakorkoli se boste odločile, bo ravno prav za vas. Prav pa je, da se same izobrazite in vidite, kaj se dogaja po umetnih popadkih, po predrtju mehurja, pritiskanju na trebuh, zakaj pride do rezanja ali razstrganja presredka in še mnogo več.

Vsem nosečkam želim čim lažji in nepozaben porod.

Objavljeno

Dojenje kot najboljša popotnica otroku in materi

Do šestih mesecev starosti je materino mleko otrokova najboljša in pravzaprav edina potrebna hrana oziroma tekočina. Kot pravijo v La Leche League Slovenija (ogranizaciji za pomoč doječim materam), je narava poskrbela, da je materino mleko prilagojeno potrebam njenega otroka, saj je mleko vsake matere drugačno in se spreminja glede na otrokove potrebe. Novorojenčkova prva hrana ob dojenju je kolostrum oziroma mlezivo, bogato z beljakovinami in protitelesi. Doječi otroci so namreč veliko bolj zaščiteni pred mnogimi okužbami, za približno polovico novorojenčkove odpornosti pa poskrbi prav mlezivo, zmanjša pa se tudi možnost zlatenice. Kolostrum ima tudi odvajalni učinek na novorojenčka, zaradi česar se poveča njegov tek, s sesanjem pa spodbuja nastanek pravega materinega mleka.

Materino mleko vsebuje manj maščob in beljakovin kot na primer kravje mleko. Vsebuje pa več laktoze oziroma mlečnega sladkorja in posebnih maščobnih kislin, ki vplivajo na razvoj otrokovih živčnih struktur, zlasti v možganih. Je lahko prebavljivo in ne povzroča zaprtja, doječi otroci pa naj bi imeli tudi manj težav s trebušnimi krči. Varovalno deluje tudi proti okužbam, zlasti pred vnetjem ušes, driskami, okužbami prebavil ter boleznimi dihalnih poti. Za dojene otroke je manj verjetno, da bodo zboleli za meningitisom, otroškim diabetesom in nekaterimi drugimi boleznimi. Po nekaterih raziskavah naj bi dojenje podaljšalo tudi dobo naravne imunosti proti mumpsu, ošpicam in otroški paralizi. Dojeni otroci naj bi bili bolj odporni proti boleznim tudi skozi celo otroštvo in celo, ko odrastejo.

Za kar najbolj zdravo otrokovo prvo hrano lahko mati poskrbi z zdravim načinom prehranjevanja. Izogiba naj se strupom iz okolja in uživa ekološko in biološko pridelano hrano.

Dojenje pa ima mnoge koristi tudi za mater, saj takoj po porodu vpliva, da se v nosečnosti vzpostavljeno ravnovesje hormonov ohrani dlje časa, kar ugodno vpliva na naše splošno počutje. Poleg tega se maternica pod vplivom hormona oksitocina, ki se izloča ob tem, ko otrok stimulira bradavice, intenzivneje krči in se hitreje povrne v prvotno velikost, obenem pa se s tem zmanjša verjetnost hudih poporodnih krvavitev. Še ena dobra stran dojenja za matere je tudi dejstvo, da se z dojenjem dnevno porabi 750 kalorij več kot sicer, kar pomaga pri izgubi kilogramov, ki so jih pridobile med nosečnostjo. Odvečni kilogrami se namreč na prijeten način pretvarjajo v mleko, vendar ne velja pozabiti na zdravo in uravnoteženo prehrano. Ob pretiravanju s preveč kalorično hrano, tehtnica žal ne bo pokazala napredka. Rezultati nekaterih raziskav so celo pokazali, da je pri ženskah, ki so dojile daljši čas, manjša verjetnost, da bodo zbolele za rakom dojke ali rodil. Dokazano naj bi namreč tudi bilo, da dojenje zmanjšuje tveganje za osteoporozo, saj se po končanem dojenju absorpcija kalcija v telesu izredno poveča.

Kljub temu, da je materino mleko prva in gotovo tudi najbolj zdrava hrana za novorojenčka, nekatere ženske ne dojijo. Ne glede na to, ali gre za telesne, čustvene ali kakšne druge težave oziroma osebne odločitve, naj se o uporabi nadomestne mlečne hrane in načinu hranjenja posvetuje s pediatrom. Najpomembnejše je, da svojemu otroku privoščite le najboljše, kar pomeni neoporečno hrano ekološkega izvora. V spletni trgovini Ekolife lahko izbirate med številno nadomestno biološko pridelano hrano za otoke in dojenčke, ki vsebuje vse hranilne snovi, ki jih dojenček potrebuje za zdrav in optimalen razvoj. Izberete lahko Sunvalovo Baby Sun 1, bio začetno mleko za dojenčke, primerno že od rojstva naprej. Mleko uravnava prebavo, ne vsebuje glutena in kristalnega sladkorja, temveč prilagojene mlečne beljakovine, je obogateno z vitamini in minerali. Primerno je kot samostojna ali dopolnilna hrana, kadar dojenje ni dovolj. Po šestem mesecu starosti, lahko svojemu malčku pripravite tudi Holle bio kozje mleko v prahu kot sestavni del mešane prehrane iz stekleničke in kašaste ali pa  v kombinaciji z dojenjem.

Objavljeno

Pogovor z dušo, ki prihaja

Morda se bo komu zdelo moje pisanje nenavadno, vendar je vedno več literature tudi na to »neznano« temo. Prvič sem se s tem seznanila, ko sem brala knjigo Devet stopnic, ki opisuje kaj se dogaja z dušo, ki se bo utelesila skozi vso nosečnost. Omenjeno knjigo sem brala že pri drugi nosečnosti, vendar se me ni tako dotaknila kot pri tretji nosečnosti. Bila mi je zelo zanimiva, to pa je bilo tudi vse. In ker se že dve leti intenzivno ukvarjam z raziskovanjem energij in nam neraziskanega sveta, me je tokrat ta ista knjiga navdušila, da sem začela z dušo, ki jo nosim v trebuhu tudi komunicirati. Res je, da če ne bi že kar nekaj časa prej meditirala, je morda ne bi tako intenzivno zaznala. Vsekakor pa priporočam vsaki bodoči mamici, da poskusi. Pomembno je, da si najdemo miren kotiček, se udobno namestimo, meni najbolj ustreza v sedečem položaju na kavču, tako da se res lahko sprostim. Noge so lahko »poturško« ali pa sproščene na tleh. Zaželeno je, da si prižgemo meditativno muziko, jaz se sproščam na glasbo Deve Premal (v Youtube vtipkate Deva Premal mix, kjer je njene glasbe za ves dan) in najprej nekajkrat zavestno globoko vdihnemo v trebuh in izdihnemo vse skrbi, vse kar nas obremenjuje. Dih je izredno pomemben, saj tako napolnimo svoje telo s kisikom in istočasno povabimo k sebi svojo dušo in dušo še nerojenega otroka. V kolikor še niste noseče in nameravate postati v bližnji prihodnosti, si lahko same izberete  kakšno dušo želite dobiti.
Tudi v knjigi Devet stopnic,  duša, ki se bo utelesila, preko avtorice kanalizira, kako ji je na začetku nosečnosti težko biti v telesu, zato v njem preživi le kratek čas, sicer pa je izven telesa, proti koncu nosečnosti pa je vedno dalj časa v telesu, zadnje dni pa v glavnem ves čas, saj se mora popolnoma navaditi na telo. Ker se v telesu počutijo izredno utesnjene in čutijo vse, kar čuti mama (tako negativna kot pozitivna čustva), ji s pogovorom in s tem, da ji pokažemo, da je zaželena, se z njo karkoli pogovorimo, zelo olajša bivanje v še nerojenem telesu.
Jaz ji enostavno postavljam vprašanja, ona pa mi odgovarja tako, da mi glava fizično v popolnoma sproščenem položaju prikima ali odkima. Tako sem npr. izvedela za spol, ime, kakšen način poroda si želi in podobno. Ime je izredno pomembno, saj če damo duši njeno pravo ime, se bo na Zemlji lažje spomnila, s kakšnim namenom se je utelesila. Ime nam skuša povedati na različne načine, lahko preko sanj, preko partnerja, otroka ali kakšnega sorodnika. Jaz sem jo ves čas prosila, naj mi pove katero je njeno pravo ime, da jo bomo lahko tudi na Zemlji klicali z njenim imenom. V približno petem mesecu nosečnosti, mi ga je povedala preko sestre sredi koncerta Deve Premal  in ko sem jo vprašala, če je to njeno pravo ime, mi je odločno prikimala, enako tudi partnerju. Zaupala vam ga bom po njenem rojstvu. Za spol mi je od vsega začetka govorila, da je punčka in prav zanimivo mi je, da se pri ginekologinji nikoli ni videlo spola, saj je vedno imela prekrižane noge, kot da bi mi sporočala, da naj ji zaupam, da mi je spol že sporočila. Torej bom na potrditev morala počakati do njenega rojstva.
Še nerojena duša, pa se izredno dobro počuti, če hodi mamica na masaže, si dela kopeli (v vodi res uživa), izvaja streching, hodi na sprehode in seveda uživa zdravo hrano (čim več svežega sadja in zelenjave).
V nosečnosti in če je možno vedno, se čim bolj izogibajmo stresu in negativnim čustvom, saj če vemo, da se vse zgodi z nekim pozitivnim namenom in da bo rezultat na koncu pozitiven, se nam res ne izplača razburjati. Tudi, če še ne vemo, kakšen je razlog, zakaj se nam nekaj dogaja, ga bomo, če bomo želeli, izvedeli kasneje. Mi le zaupajmo, kajti življenje je vedno pozitivno. Še vedno, ko gledamo na nek problem čez nekaj časa nazaj, se nam zdi problem veliko manjši in velikokrat se nam zdi smešno, da smo se takrat tako sekirali. Morda nas prav neka negativna izkušnja pripelje do nečesa čudovitega, zato uživajmo vsak dan svojega zemeljskega življenja.

Objavljeno

Moja 3. nosečnost

Nosečnost je res posebno stanje, ki se ga zavedajo le ženske, ki so noseče, kasneje na to kmalu pozabiš. Tvoje telo naenkrat dela za dva, zmanjša se psihofizična zmogljivost, postaneš nekako bolj omejen pri gibanju. Da ne omenjam prvega trimesečja, ki se lahko spremeni v en velik test, kako kljub grozni slabosti čez cel dan, zdržati do naslednjega dne in tako iz dneva v dan, dokler slabost ne mine :). Vsaj pri meni je bilo tako kar celih 8 tednov, tako da mi je že partner rekel, da me ne more več gledati, da naj se spravim v red. Pa ne, da bi karkoli jamrala ali bila sitna do drugih, samo vlekla sem se naokoli brez nekega žara in veselja, ki je sicer pri meni vedno prisoten. K sreči je to obdobje že nekaj časa za mano. Poznam kar nekaj srečnic, ki jim ni bilo slabo niti minuto v celi nosečnosti. Seveda ima vsaka svoje »težave« in verjamem, da test nikoli ni težji kot si ga sposoben rešiti. To sem si takrat ves čas ponavljala :). Vsem,  ki imate podobne težave, torej v tolažbo, da bo tudi slabost kmalu minila.
Takrat se je zame res začela nosečnost, tudi z vsemi pozitivnimi stranmi. Vzela sem si res čas zase, imam to srečo, da imam okoli sebe pridne, pozitivne in delavne ljudi, ki poskrbijo, da v firmi vse teče tako, kot mora. In ker nisem ena izmed tistih lastnikov, ki mislijo, da sami vse naredijo najbolje, pri tem s svojim egom nimam težav. Jaz se raje obdam z ljudmi, ki so še bolj sposobni in se odlično spoznajo na svoje področje, tako da jim popolnoma zaupam. Tega zagotovo ne bi naredila, če ne bi bila noseča, vsaj ne v takem obsegu.
Nosečnosti sem se najbolj začela zavedati, ko sem začutila, da se v mojem trebuhu nekaj dogaja. Sedaj so to že močne brce, ki me velikokrat zbudijo iz trdnega spanca. Vem, da je v trebuhu bolj malo prostora, samo včasih bi tale dušica lahko najprej bolj narahlo potrkala in mi šele potem zadala močan udarec direktno v poln mehur :). Trenutno sem v 28. tednu in trebuh (ter še kaj drugega) pridno raste. Ne vem sicer kako se mi ob večinoma presni hrani kilogrami kar nabirajo, ampak očitno so res na delu hormoni. Sicer bi raje videla, če bi se redila le v trebuh, vendar iz izkušenj vem, da bom pridobljeno težo po porodu hitro izgubila. Pri prvi in drugi nosečnosti sem se zredila kar 17 kg in sem kmalu po porodu imela manj kot pred zanositvijo, s tem da takrat nisem jedla tako zdravo kot sedaj. Torej bom tudi te kilograme brez problema izgubila. Sem si pa zadala, da se ne bom zredila več kot 10 kg. Sicer še ne vem kako mi bo to uspelo, ker se sedaj ravno na 10kg plusa :).
Res je, da sem prve tri mesece zaradi slabosti veliko jedla, saj mi le takrat ni bilo slabo, poslužila pa sem se tudi kuhane hrane, skratka vsega, za kar se mi je zdelo, da mi utegne pregnati slabost. Nisem pa posegala po mesu in ribah, saj mi zavest tega ne dopušča več. K sreči mi ta vrsta hrane tudi ne diši. Poleg tega sem prenehala s telovadbo, saj se res nisem mogla pripraviti k malce bolj aktivnemu gibanju. S telovadbo sem začela šele v drugem trimesečju in v kratkem bom posnela nekaj sklopov vaj, ki so primerne za nosečnice. Pisala bom tudi o tem, kako se pogovarjaš z dušo, ki jo nosiš v trebuhu, pa o prehrani in še marsičem :).
Čim lepšo nosečnost želim vsem nosečkam :).