moja zgodba

30_Tajca_035Moja zgodba

Sama sebi lahko rečem, da sem raziskovalka zdravega načina življenja, nimam se za nobeno strokovnjakinjo, vendar se zavedam, da največ znanja in izkušenj dobiš ravno , če svoje zdravje vzameš v svoje roke.

Pred desetimi  leti, mi je slabše zdravje mojih takrat 1 in 2 in pol leti starih otrok, prineslo idejo, da se začnem ukvarjati z uvažanjem ekoloških izdelkov in jih po čim bolj ugodni ceni, preko spletne strani ponuditi čim širšemu krogu ljudi. Istočasno sem se odločila, da bom vse pridobljeno znanje, ki mi je pomagalo k odličnemu zdravju mojih otrok, čim bolj delila z ljudmi. Cela družina se je začela še bolj zdravo prehranjevati  in tudi življenje nasploh, je postalo bolj ekološko naravnano (kreme, čistila,…).
Čez slabo leto, pa so se tudi  pri meni začeli opozorilni znaki, da se v mojem telesu nekaj dogaja. Ko sem nekaj blagih znakov ignorirala, me je doletel dovolj velik opozorilni znak, ki sem ga končno vzela resno. Kdo pa ne bi vzel resno tega, da ti čez noč nenadoma odpove polovica telesa in se iz minute v minuto počutiš bolj nemočno ter popolnoma odvisen od drugih? Diagnoza: sum na multiplo sklerozo.

Po nekajminutnem brskanju po internetu, sem izklopila računalnik in se 100% odločila, da te bolezni ne sprejmem in da nikoli več ne bo podobnega napada, kot sem ga doživela. Od medicine nisem ravno dosti pričakovala, saj mi je bilo jasno, da le čakajo, da lahko bolezen potrdijo. Sama pa sem vedela, da ima vsako telo neverjetne samozdravilne sposobnosti, če mu le dovolimo, da opravi svoje delo. Najprej pa sem morala izvedeti, kaj je vzrok mojih težav, saj nobena težava ne nastane čez noč ampak se običajno kar precej časa kuha v nas notri, seveda ob pogoju, da mi veselo hote ali nehote vnašamo v svoje telo škodljive snovi.

Bioresonanca

Na srečo sem se zaradi slabšega zdravja svojih otrok seznanila z bioresonanco (z otroki sem hodila h Karin Rižner, ki je specializirana za otroke), ki jo sicer takrat zagotovo še ne bi poznala. Šla sem po mojem mnenju k najboljšemu, ki zdravi odrasle, k Dominiku Golenhoferju. Karin je zaradi prezasedenosti odklanjala celo otroke, zato mi je svetovala Dominika. Od prvega obiska sem mu 100% zaupala, saj sem se lahko prepričala o njegovi izkušenosti in profesionalnosti.
Ugotovil je, da sem popolnoma zastrupljena s težkimi kovinami, z živim srebrom (amalgamske zalivke – sive plombice), ter da moja jetra in limfa sploh ne opravljata svoje funkcije, torej razstrupljanja in odvajanja odpadkov iz telesa. Seveda je v takem telesu prisotna tudi nadležna kandida.  Ugotovil je tudi nagnjenost k avtoimunim boleznim, torej bi mi diagnozo MS, v kolikor se ne bi lotila temeljitega razstrupljanja, zagotovo potrdili. Od tistega trenutka dalje, sem 100% sledila navodilom Dominika, v glavnem pa se je to nanašalo na prehrano. V svoje telo nisem vnesla nobenega sladkorja več, nobene bele moke, hidrogenizirane maščobe, konzervirane hrane, hrane, ki vsebuje konzervanse,… Vsak dan sem pojedla 10g alge chlorella, ki je edina alga, ki je gojena v zaprtih steklenih ceveh in zato ne veže nase težkih kovin iz ozračja, temveč se aktivira šele v telesu.
1x mesečno sem hodila k njemu na pregled in stanje se je počasi izboljševalo.  Iz zob sem si postopoma previdno odstranjevala amalgamske zalivke, skrbela za zdrav duh v zdravem telesu in tudi počutje je bilo vedno boljše. Ko sem odstranila vse amalgamske zalivke, sem chlorelli dodala še Bio čemaževo tinkturo, ki veže nase živo srebro iz mišic, maščobnega tkiva in notranjih organov. Seveda živo srebro le sprosti v krvni obtok, ven iz telesa pa ga dokončno spravi Chlorella. Po približno 4-ih mesecih jemanja čemaževe tinktre, je Dominik poslal urin na testiranje 11-ih težkih kovin v Nemčijo, da bi videli, če lahko preidemo na razstrupljanje živega srebra iz možganov in živčevja. Rezultati so bili odlični in prepričana sem bila, da bodo taki tudi rezultati magnetne resonance, ki sem jo imela natanko 16 mesecev po postavljeni diagnozi. To je bilo namreč vse, kar sem dobila od uradne medicine. Na pregledu so se mi opravičevali, ker  so me imeli toliko časa v aparatu za magnetno resonanco, saj so iskali senco na možganih, ki so jo našli 16 mesecev nazaj in za katero so zatrjevali, da ne more več izginiti. Razložila sem jim, kaj vse sem zato naredila, nato pa z nasmehom na ustih in v srcu odšla.
Ko sem svojo zgodbo podelila v medijih, se je name obrnilo veliko ljudi z multiplo sklerozo. Vse sem seveda napotila k Dominiku, saj jaz ne morem vedeti kaj je vzrok za nastanek njihove boljezni. Pri vsakemu je seveda malce drugače. Sam mi je povedal, da je bilo pri njih kar nekaj pacientov, ki so bili zelo razočarani, da jim ne bo ponudil čudežne tabletke, ampak bodo morali spremeniti svoj dosedanji način življenja. Res čudno, da mora nekdo, ki je resno bolan, spremeniti svoj način življenja, če želi doseči zdravje. Ravno način življenja, ki ga imaš, te pripelje do določenega stanja in če želiš stanje spremeniti, je jasno, da ne boš mogel živeti tako kot do sedaj! Nekaterim to res ni jasno in se raje še naprej smilijo samim sebi in seveda drugim. Jaz verjamem, da je vsaka bolezen ozdravljiva, seveda s primernim spiritom in pozitivnim pogledom na življenje.

Prehod na presno

Takrat sem naletela tudi na presno hrano in na presnojedko Anjo, ki mi je večkrat poslala kakšno presno sladico, ki je bila naravnost fenomenalna. Začela sem prebirati knjige na presno tematiko, med drugim vse tri knjige od Victorie Boutenko in vse tri od dr. Normana Walkerja. Dovolj, da sem se odločila, da je čas za naslednjo stopničko, torej za presni način prehranjevanja, še posebej, ker sem videla, da se mi ne bo potrebno odreči sladicam,presne so bile zagotovo boljše od običajnih.
Pri meni je bil preskok res kar čez noč, kar je veliko težje kot, če to narediš postopoma. Prvih nekaj dni sem bila kar lačna, saj še nisem znala pripravljati dobrih presnih jedi in sem bila popolnoma izgubljena. K sreči, mi je Anja veliko pomagala. Ker kuhane hrane pojemo precej več kot presne, se je moje telo moralo navaditi tudi na to. Kuhana hrana je prazna hrana, ki ne vsebuje več živih encimov, vitaminov in mineralov, zato pojemo take hrane precej več, kot presne, v kateri je v vsakem grižljaju nekaj dobrega za naše telo. Večina ljudi je »prenažrtih« in istočasno podhranjenih.
Ko se enkrat navadiš na presno, je zadeva precej bolj preprosta kot če hrano kuhaš. Gre le za organiziranost in za načrtovanje obrokov. Najbolje je, če si vedno založen s  semeni, oreščki, kokosovo maščobo, presnim kakavom v vseh oblikah, zmrznjenimi gozdnimi sadeži, zelenjem, sadjem in zelenjavo ter nekaj super hrane. Tako imaš vedno pri roki sestavine, da si lahko pripraviš okusne sladice, krekerje, smoothieje,…
Velikokrat si že zjutraj pripravim smoothieje za čez dan, še posebej, če sem večino dneva zdoma. Za dopuste si vedno pripravim veliko škatlo presnih krekerjev, muslijev in piškotov, z menoj pa gre vedno blender Vitamix, tudi če gremo v hotel. Brez njega si presen način življenja ne predstavljam več. Če ga imaš, so tvoji obroki avtomatsko bolj zdravi, tudi če ne ješ popolnoma presno.
Tudi jaz včasih pojem kakšno juho ali kuhano ajdovo kašo ali lečo, še posebej sedaj, ko pričakujem tretjega otroka. Enostavno ne kompliciram tako kot včasih, ko sem res gledala, da je vse 100% presno. Če mi nekaj takega res zapaše, oz. če je v solati kuhan krompir ali koruza, me to ne moti. Vse kar pojem ali pa velika večina, je ekološkega izvora, saj se je pri presni hrani še posebej pomembno izogibati pesticidov, od katerih prekipeva sadje in zelenjava, kupljena v trgovskih centrih ali na tržnici.
Presno prehranjevanje je bil en korak pri mojem raztrupljanju. Trenutno pri prehrani resnično poslušam sebe, jem čim bolj sezonsko, z veseljem skuham zdrav obrok in v njemu uživam. Ne uživam mesa, mleka in mlečnih izdelkov, jajc, sladkorja, bele moke, običajne soli, predelanih maščob, hitre hrane in pripravljenih izdelkov. Naši obroki so izredno okusni in zdravi. Kar 99 receptov sem napisala v svoji knjigi 99 slastnih Tajčinih receptov, ki bo izšča 1.12.2017.

Zdrav duh v zdravem telesu

Ko sem si pozdravila telo, pa se je začel težji del zdravljenja samega sebe. Ukvarjati sem se začela z energijo, s pozitivno energijo in prepoznavati negativno energijo. To je proces, ki se nikoli ne konča, saj vedno obstaja višji nivo. Moj cilj je, doseči brezpogojno ljubezen do sebe, do vsakega živega bitja, kot tudi do vsega kar na svetu obstaja. Pot do tja je dolga, vendar vsak dan aktivno delam na sebi, dan začnem z enourno meditacijo, čez dan poskušam ne razmišljati, kajti če imaš pozitivno energijo, dobiš idejo vedno takrat ko jo potrebuješ, se poskušam ne vpletati v druge, jih ne soditi, se ne razburjati, kajti če se vse zgodi z določenim namenom, se je popolnoma nepotrebno razburjati se. Velikokrat v trenutku, ko se ti nekaj zgodi, še ne veš kakšen je pozitiven namen, vendar lahko dobiš odgovor že naslednji dan, lahko prej, lahko kasneje.
Seveda tudi jaz še vedno delam napake, vendar vedno manj, moji dnevi so vedno bolj pozitivni, če se mi karkoli zgodi, sprejmem to kot izziv, ki mi ga daje življenje z namenom, da lahko sprejmem večje sposobnosti, kajti če je vsak dan vse v najlepšem redu, ni priložnosti za osebnostni razvoj. Zelo se je izboljšal moj partnerski odnos, odnos z otroki in na splošno z vsemi. Srečujem vedno več isto mislečih ljudi, od negativnih pa me je energija kar sama umaknila.
Res sem hvaležna za vse resnice, ki prihajajo na zemljo z namenom, da bi se čim večje število ljudi končno zbudilo iz teme, prepoznalo, da je vse kar je negativnega in česar pri sebi ne mara, le del našega omejenega zastarelega programa. Ko to breme odpustimo, lahko končno zaživimo v sreči, zadovoljstvu in ljubezni.
Vedno več ljudi išče te resnice, saj je večina nesrečnih, depresivnih, bolnih,… In šele ko si v takih brezizhodnih situacijah, si pripravljen marsikaj spremeniti. Dokler še kar gre, večina raje vstraja pri tem kar počne, kajti potrebnega je veliko samopremagovanja, vendar le v tem je ključ do uspeha.