Posted on

Kaj je hrana? 1. teden

KAJ JE HRANA?hrana

Hrana je energija, vendar kakšno energijo vnašamo v svoje telo? Je to res energija, ki našemu telesu pomaga, da postanemo, kar želimo postati, ali si “prigrizemo” energijo, ki nas uspava, dela utrujene in oddaljuje od vsega, kar si v življenju resnično želimo?

Kaj pa o hrani pravi ALENKA RUPERT – ARUNA, strokovnjakinja za komplementarno medicino?  O tej temi z vidika energijske medicine razloži:  »O da, na videz splošna tema, mnogokrat opisana, opevana, izpostavljena do potankosti. Vendar, kaj v resnici je hrana?
Prvi steber – HRANJENJE – obsežne akcije POTOVANJE DO TOP ZDRAVJA IN POČUTJA, je prav gotovo eden pomembnih ključev do zdravja, dobrega počutja in tudi dolgega življenja. Se res zavedamo, kaj pomeni pojem hrana in kaj hranjenje? Če pogledamo v SSKJ ali Slovar slovenskega knjižnega jezika tam najdemo takšen opis: »hrana je nekaj, kar sprejema organizem zaradi snovi, potrebnih za rast in obstoj«.

Vendar, kaj je tisto – nekaj? V modernem času bi morali sprejeti in ozavestiti le eno znanstveno podlago, ki bi razložila pojem hrane. Albert Einstein, ki je hotel razumeti ves obstoj snovi na Zemlji in Vesolje samo, je z matematično formulo, ki pojasnjuje ves materialni svet, preprosto dokazal, da je hrana to, kar je vse. E = mc2.
Dokazuje namreč, da je Energija masa svetlobne hitrosti na kvadrat. Masa, ali materija, ki je v resnici zgoščena hitrost svetlobe prehaja v energijo in obratno.

Hrana je torej Energija, masa svetlobne hitrosti na kvadrat, ki jo sprejema organizem (zaradi snovi potrebnih) za rast in obstoj. To je definicija o hrani. Ta Energija gradi torej maso hrane, v kateri lahko merimo prisotnost svetlobe. S to vejo se ukvarja komplementarna energijska medicina.
Po mednarodni priznani energijski metodi P.E.C.A. lahko zmerimo elektromagnetno polje hrane. Merimo 4 osnovne kategorije. Pretočnost energije v snovi, količino svetlobe v hrani, ravnotežje kozmične in zemeljske energije v snovi in kompaktnost ali zaprtost polja, ki ohranja Energijo v hrani. To pove vse, kakšno hrano jemo in kaj bo hrana dala našemu telesu. (več o energiji hrane in njeni moči na www.pecastory.com) V tej akciji bomo za Vas izbirali hrano le z najvišjo Energijo, torej bo v njej veliko svetlobe in moči ter ravnotežja energij, ki so nujne tudi za dobro psihično počutje ter občutek varnosti.«

ekološki vrtHrana iz ekološkega vidika
Torej, hrana je energija, vendar kakšno energijo vnašamo v svoje telo? Je to res energija, ki našemu telesu pomaga, da postanemo, kar želimo postati, ali si “prigrizemo” energijo, ki nas uspava, dela utrujene in oddaljuje od vsega, kar si v življenju resnično želimo?

Zakaj vse več ljudi hrepeni po VEČ energiji? Jasno, ni vse v hrani, vendar pa res prava hrana, hrana bogata s sončno, kozmično energijo in predvsem hrana brez pesticidov, hormonov, antibiotikov, konzervansov in ostalih strupov, nas lahko vodi do zdravja, počutja, ter rezultatov, po katerih hrepenimo.

Velika večina ljudi kupuje zapakirano hrano na policah v trgovinah glede na videz, omamen okus, ki ga žal pričarajo zgolj arome, ne zavedamo pa se, da v tej hrani ni več hranil, ki bi vaše telo resnično nahranilo in napolnilo s pravo energijo. Kljub obilici hrane, ki jo jemo, je velika večina podhranjena, a hkrati predebela. Kako je to mogoče? Naše telo je ves čas lačno in nas spodbuja k hranjenju, vendar, ker (še) nismo povezani sami s seboj, ne slišimo po kateri hrani naše telo resnično hrepeni. Zato posegamo po hrani, ki začasno zadovoljuje naše brbončice in nas potolaži ko smo čustveno v neravnovesju. Torej, jemo, jemo in jemo, da smo že popolnoma siti, vendar še kar nekaj iščemo.
Naše telo išče vitamine, minerale, skratka mikrohranila, ki bi RESNIČNO nahranila naše celice in ker jih ne dobi (ali pa jih ni zmožno sprejeti), ves čas iščemo nekaj, kar bi nas zadovoljilo, hkrati pa postajamo vse bolj debeli.

In v kateri hrani je največ hranil? Vsi se strinjamo, da so bile naše babice in naši dedki bolj zdravi kot smo danes mi. Ne glede na to ali so jedli meso, pili mleko in jedli ocvirke, niso tako zbolevali kot danes mi, predvsem ni bilo toliko kroničnih bolezni, debelosti, depresij,… Jedli so hrano, ki so si jo pridelali sami, na zemlji, ki ni bila škropljena, na krožnik je prišla takorekoč iz njive, vsak dan so dober del dneva preživeli na zraku, soncu, predvsem pa so bili zelo aktivni, saj so vse delali ročno. Ker niso imeli televizije, so tudi spat hodili veliko prej kot v povprečju hodimo danes.

poljePa ostanimo le pri hrani. Hrana, ki ni obdelana s pesticidi, antibiotiki, hormoni, ki raste v zemlji in na sončni svetlobi vsebuje veliko več hranilnih snovi, vode, sonca in svetlobe, kot hrana, ki zraste na hidroponiki v rastlinjakih ali pa na poljih, kjer je škropljena s koktailom strupov, pri čemer morajo biti kmetje oblečeni v skafandre, z maskami na glavi. Koga želimo preslepiti? Ne zatiskajmo si več oči, postanimo ozaveščeno osveščeni kaj se v resnici dogaja, kajti le tako lahko prepoznamo, katero hrano izbirati, da si ne bomo prigrizli bolečin in trpljenja.

Torej naša izbira bi morala biti hrana, ki si jo pridelamo sami ali jo za nas pridela kmet, ki spoštuje naravo in njene naravne cikle, z zemljo dela spoštljivo in z visoko zavestjo. Danes je možno dobiti ekološko zelenjavo, žita, mlečne izdelke po zelo ugodni ceni, če se priključiš skupini, kjer se skupaj naroča ekološke dobrote pri različnih kmetih po precej nižjih cenah, saj pridejo dobrine direktno od kmeta, brez vmesnih členov.

Tudi Sanja Lončar razlaga v knjigi Resnice in zmote o osteoporozi, da ekološko pridelana hrana pomeni poleg odsotnosti škodljivih kemičnih snovi tudi mnogo večjo vsebnost hranilnih snovi, tudi mineralov. Primerjalne raziskave (o vsebnosti mineralov v zelenjavi) med ekološko in konvencionalno pridelavo so pokazale, da je bilo v ekološko pridelani zelenjavi od dva do trikrat več makroelementov, mineralov v sledovih pa je bilo celo stokrat več. Ekološka pridelava omogoča rastlinam, da s koreninami segajo zelo globoko, do tistih plasti tal, kjer je na voljo dovolj rudnin. Nekaterih mineralov v sledovih v konvencionalni, intenzivno gojeni zelenjavi sploh ni bilo zaznati. Več si lahko preberete v omenjeni knjigi.

kavni klistirPraktično o hrani in vodilo za vas
Torej začeti moramo izbirati ekološko pridelano hrano. Da pa bo naše telo lahko začelo izkoriščati vsa hranila , ki jih bomo s hrano vnesli, moramo najprej malce pospraviti po svojem “domu”. Očistimo svoje črevesje, odpravimo obloge, ki preprečujejo vsrkavanje hranil skozi steno črevesja v telo. Opravimo že s tabujem klistiranja in si pomagajmo na naraven način očistiti se od znotraj, da ne bomo lepi in čisti le navzven. Več o kavnem klistiru, ki ga priporočamo, si lahko preberete na http://ekolife.si/kavni-klistir-recept .

Nato pa vam bo vaše telo zelo hvaležno, če mu boste privoščili malce počitka. Kratek post je idealna rešitev, da si prebava malce odpočije, da očistimo svoje črevesje in da pospremimo toksine, ki so se nabrali v našem telesu ven iz našega najpomembnejšega doma, svojega telesa.
Naše telo je vsak dan deležno mini posta, če se le zvečer ne nažiramo s težko hrano, ki potrebuje ure in ure, da se prebavi.
Tokrat pa se odločimo za vsaj eno ali dvo- dnevni post, kolikor pač zdržite in sicer s sveže stisnjenimi zelenjavno sadnimi sokovi ter zelenimi smoothieji. Zelenjava in sadje mora biti izključno ekološkega izvora.

Predlagam, da si zjutraj stisnete od 0,5 -0,7 litra soka iz:
– pribl 1000 g korenja
– pest špinače
– 2 jabolki
– 1cm ingverjeve korenine
Sok počasi pijemo, ga razredčimo s slino v ustih, skratka uživamo medtem ko ga pijemo :).

Ko postanete lačni, si pripravite zeleni smoothie (če ste v službi, si ga pripravite že doma). Lahko si ga pripravite  po lastni želji, lahko pa zmiksate:
– 3 banane
– šop zelenja (špinača, peteršilj, blitva, zelenje od korenja, koprive, ohrovtovi listi,…)
– skodelico zmrznjenih malin
– 2 datlja
– cimet
– voda, pribl 3 dcl
Vse skupaj zmiksamo v mešalniku, da dobimo gladek, okusen smoothie ( pribl 0,8l). Počasi pijemo po požirkih. Če smo še lačni, lahko zraven pojemo kakšen sadež (kivi, jabolko, pomarančo,…).

Naslednji obrok naj bo zopet zelen smoothie, tokrat iz svežega ananasa.
Potrebujemo:
– 1⁄4 ananasa
– 2 banani
– cimet
– rezino ingverja
– pest blitve ali 1 CŽ ječmenove trave
– voda, pribl 2 dcl
Vse skupaj zmiksamo, da dobimo gladek zelen smoothie, ki ga pijemo počasi po požirkih.
Zvečer si zopet pripravimo zelenjavni sok, lahko je le iz korenja (toliko da dobimo pribl 4 dcl soka), lahko pa mu dodamo ali rdečo peso ali peteršilj in kakšno jabolko za boljši okus. Recepte za različne težave lahko najdete v knjigi Sveže stisnjeni zelenjavni in sadni sokovi od dr. Normana Walkerja.

smoothie JanaPazimo le, da je razmik med obroki vsaj tri ure, da lahko prebava vmes počiva. Med obroki si lahko pripravimo kakšen zeliščni čaj, sicer pa pijmo vodo. Takšen, prilagojen post, boste precej lažje opravili, saj ne bi smeli čutiti lakote. Bistvo je, da uživate res le sadje in zelenjavo. Vitamini in minerali iz soka se začnejo absorbirati takoj, iz smoothieja pa po približno 20-ih minutah, je pa smoothie zelo koristen zaradi vlaknin, ki bodo malce pometle po vašem črevesju.
Kot zanimivost naj povem, da telo letno proizvede okoli 35 -40 kg odpadkov iz odmrlih celic. Vlaknine poskrbijo, da gredo omenjeni odpadki čim prej iz telesa.

Naslednjič pa bomo pisali o tem kaj je gibanje.
Vemo, da je vsak začetek težak, vendar vas bodo rezultati kmalu prepričali, da ste na pravi poti.

Veselimo se vsakega trenutka, ki nam ga prinaša vsak dan,

vaša Tajča