Nosečnost je res posebno stanje, ki se ga zavedajo le ženske, ki so noseče, kasneje na to kmalu pozabiš. Tvoje telo naenkrat dela za dva, zmanjša se psihofizična zmogljivost, postaneš nekako bolj omejen pri gibanju. Da ne omenjam prvega trimesečja, ki se lahko spremeni v en velik test, kako kljub grozni slabosti čez cel dan, zdržati do naslednjega dne in tako iz dneva v dan, dokler slabost ne mine :). Vsaj pri meni je bilo tako kar celih 8 tednov, tako da mi je že partner rekel, da me ne more več gledati, da naj se spravim v red. Pa ne, da bi karkoli jamrala ali bila sitna do drugih, samo vlekla sem se naokoli brez nekega žara in veselja, ki je sicer pri meni vedno prisoten. K sreči je to obdobje že nekaj časa za mano. Poznam kar nekaj srečnic, ki jim ni bilo slabo niti minuto v celi nosečnosti. Seveda ima vsaka svoje »težave« in verjamem, da test nikoli ni težji kot si ga sposoben rešiti. To sem si takrat ves čas ponavljala :). Vsem, ki imate podobne težave, torej v tolažbo, da bo tudi slabost kmalu minila.
Takrat se je zame res začela nosečnost, tudi z vsemi pozitivnimi stranmi. Vzela sem si res čas zase, imam to srečo, da imam okoli sebe pridne, pozitivne in delavne ljudi, ki poskrbijo, da v firmi vse teče tako, kot mora. In ker nisem ena izmed tistih lastnikov, ki mislijo, da sami vse naredijo najbolje, pri tem s svojim egom nimam težav. Jaz se raje obdam z ljudmi, ki so še bolj sposobni in se odlično spoznajo na svoje področje, tako da jim popolnoma zaupam. Tega zagotovo ne bi naredila, če ne bi bila noseča, vsaj ne v takem obsegu.
Nosečnosti sem se najbolj začela zavedati, ko sem začutila, da se v mojem trebuhu nekaj dogaja. Sedaj so to že močne brce, ki me velikokrat zbudijo iz trdnega spanca. Vem, da je v trebuhu bolj malo prostora, samo včasih bi tale dušica lahko najprej bolj narahlo potrkala in mi šele potem zadala močan udarec direktno v poln mehur :). Trenutno sem v 28. tednu in trebuh (ter še kaj drugega) pridno raste. Ne vem sicer kako se mi ob večinoma presni hrani kilogrami kar nabirajo, ampak očitno so res na delu hormoni. Sicer bi raje videla, če bi se redila le v trebuh, vendar iz izkušenj vem, da bom pridobljeno težo po porodu hitro izgubila. Pri prvi in drugi nosečnosti sem se zredila kar 17 kg in sem kmalu po porodu imela manj kot pred zanositvijo, s tem da takrat nisem jedla tako zdravo kot sedaj. Torej bom tudi te kilograme brez problema izgubila. Sem si pa zadala, da se ne bom zredila več kot 10 kg. Sicer še ne vem kako mi bo to uspelo, ker se sedaj ravno na 10kg plusa :).
Res je, da sem prve tri mesece zaradi slabosti veliko jedla, saj mi le takrat ni bilo slabo, poslužila pa sem se tudi kuhane hrane, skratka vsega, za kar se mi je zdelo, da mi utegne pregnati slabost. Nisem pa posegala po mesu in ribah, saj mi zavest tega ne dopušča več. K sreči mi ta vrsta hrane tudi ne diši. Poleg tega sem prenehala s telovadbo, saj se res nisem mogla pripraviti k malce bolj aktivnemu gibanju. S telovadbo sem začela šele v drugem trimesečju in v kratkem bom posnela nekaj sklopov vaj, ki so primerne za nosečnice. Pisala bom tudi o tem, kako se pogovarjaš z dušo, ki jo nosiš v trebuhu, pa o prehrani in še marsičem :).
Čim lepšo nosečnost želim vsem nosečkam :).
