Ljudje se vedno bolj zavedamo moči pozitivnih misli, še posebej, ker je na to temo napisanih ogromno knjižnih uspešnic. Torej, misli pozitivno in pozitivno bo prišlo k tebi. Vse lepo in prav, vendar v Univerzumu je vse v jing-jang ravnovesju. V vsaki pozitivni stvari je nekaj negativnega in v vsaki negativni je nekaj pozitivnega. Ne zavedamo se, da tema obstaja, da obstaja strah, jeza, žalost, skrb in da je to del nas, da je to v nas samih in da nismo jezni zato, ker nam je nekdo nekaj slabega naredil ali ni želel narediti nečesa tako, kot bi to želeli vi. Ta oseba je samo dvignila prah, ki je v nas notri, v tem primeru jezo. Nihče drug ni kriv za našo jezo, naš strah, našo žalost … Drugi nam samo pomagajo, da bi ta negativna čustva, ki so del nas, prepoznali, jih sprejeli in nato osvobodili.
Že kot otroke so nas učili, da se je potrebno lepo obnašati, izbruhi jeze v javnosti niso bili sprejemljivi, prav tako ne jok. In ravno jok, ki ga otroku prepovedujemo, povzroča strašne posledice, ko ta otrok odraste. Ne upa si izražati svojih čustev, saj se to ne spodobi. Negativna čustva je potrebno čim hitreje nekam skriti in si nadeti zadovoljen obraz. Potem so zadovoljni tudi starši in ti si pohvaljen kot priden otrok. Vsa potlačena čusva pa v otroku vrejo in nekega dne izbruhnejo ven kot speči vulkan. Potem pa se vsi čudijo, kako lahko nekdo, ki je bil vedno miren in zadovoljen sam s sabo, naredi samomor.
Danes je žal tako, da veljaš za družbeno problematičnega in samosvojega, če si dovoliš izražati čustva. Če si dovoliš poslušati najprej sebe, si hitro označen za egoista. Tudi mene je moralo pred leti moje zdravje opozoriti, da začnem sebe postavljati na prvo mesto, predvsem pa nehati streči drugim in končno začeti izražati svoja čustva. Zato imam okoli sebe največje učitelje, ki mi pri tem pomagajo. To so moji otroci in partner. Zelo sem jim hvaležna. Brez njih danes ne bi bila to, kar sem.
In tako ima vsak izmed nas okoli sebe svoje največje učitelje, v katerih vse prevečkrat vidimo svoje sovražnike.
S tem ko želimo, da bi bilo naše življenje sestavljeno le iz pozitivnih čustev, misli ter podob, potiskamo vso morebitno jezo, žalost in strah globoko v podzavest. Govorimo si, da nas ne sme biti strah, ker bomo tako privabili še več strahu, vendar tako strah zaklenemo vase in ga ne spustimo. Pravzaprav nas je strah, da nas ne bi bilo še bolj strah in že smo v začaranem krogu strahu. Saj veste, če vam nekdo reče, da naslednje tri dni ne smete niti enkrat pomisliti na krokodila, boste ves čas razmišljali le o krokodilu.
Sprejmimo svojo temo, jo ozavestimo in predvsem predihajmo. Ko začutimo npr. strah (jezo, žalost, obup …), si recimo, da je ok, če nas je strah, nato pa začnimo zavestno dihati s trebuhom, vdihnimo ta strah vase, ga sprejmemo in ga z izdihom izpustimo, namesto da ga zopet potlačimo vase. Kajti prišel bo čas, ko se bo ta isti potlačeni strah zopet dvignil. To je del nas, tisti jang, znotraj jing, ki drži ravnovesje in ki nas spodbuja, da se razvijamo.
Saj veste, kdaj v življenju naredimo tiste največje spremembe takrat, ko smo stisnjeni ob zid, takrat ko se nam zgodi res nekaj negativnega in ne nekaj super pozitivnega.
Zaradi vseh potlačenih čustev, ljudje zbolimo. In to resno zbolimo. Če bi se naučili sprejemati ta negativni del sebe, za katerega bi bilo najbolje, če mu sploh ne bi dajali nobenega predznaka, bi avtomatsko sprejeli ta del nas, ga predihali in ga osvobodili, bi živeli veliko bolj svobodno, sproščeno in predvsem zdravo. Nehajmo ugajati drugim samo zato, ker so na nadrejenih položajih, v sebi pa potlačimo jezo takoj, ko se nam pojavi. Priznajmo si, da smo jezni, predihajmo to jezo in ji pustimo, da gre stran od nas.
Danes mi je oči prebral eno lepo misel, in sicer oprostimo drugim, ne zato, ker bi si to zaslužili, ampak da osvobodimo sebe.
Če se želite resnično poglobiti vase in se zavedati vseh svojih negativnih občutkov z namenom, da bi se jih lahko osvobodili, vam svetujem, da si vsak dan vzamete nekaj minut zase. To je lahko kadarkoli, če pa si boste vzeli zase nekaj minut takoj, ko vstanete (v tem primeru vstanite 15 minut prej), bo ves dan potekal bolj sproščeno in pozitivno, saj boste lahko že zjutraj predihali svoja negativna čustva in jih osvobodili.
Usedimo se v udoben položaj (lahko tudi ležimo, vendar se nam lahko zgodi, da zaspimo), zaprimo oči in nekajkrat globoko, sproščeno vdihnemo v trebuh in prsni koš ter izdihnemo. Nato se vprašamo, kaj čutimo. Smo morda zaskrbljeni, nas je strah kakšne situacije ali razpleta, smo morda žalostni, jezni … Dovolimo si vsa ta čustva, recimo si, da je z nami vse popolnoma v redu, da smo lahko žalostni (jezni, zaskrbljeni … ). Sedaj globoko vdihnemo vase tisto čustvo, ki nas bremeni in si pri izdihu recimo, da osvobajamo svojo žalost (jezo, strah …). Z vdihom zopet vdihnemo tisto žalost, ki je preostala in jo z izdihom izdihnemo. Tako dihamo toliko časa, dokler napetost glede čustvenega stanja, ki nas obremenjuje, ne popusti. Na koncu še enkrat globoko vdihnemo in izdihnemo še zadnje ostanke naše žalosti.
Če bomo tako dihali vsak dan, bomo sproti predihali vsa čustvena stanja, ki vam ne dovolijo zaživeti, svobodno in sčasoma bomo prišli do stanja, ko nam ne bo potrebno ničesar predihati, naša glava bo prazna, brez misli in takrat se bomo resnično napolnili z energijo.
Kadar pa se v stresni situaciji znajdemo sredi dneva, pa se skušajmo takoj zavedati, da se v nas dviguje negativno čustvo in poglobimo svoje dihanje v trebuh (lahko je to sredi konfliktne situacije), dovolimo si, da začutimo jezo, jo sprejmimo kot del sebe in jo skušamo predihati tako, kot želimo potolažiti majhnega otroka, ki joka. V mislih pobožajmo svojo jezo medtem, ko jo vdihnemo in jo z izdihom predajamo Univerzumu, kot da bi peljali izgubljenega jokajočega otroka nazaj k njegovi mami. Otrok se pomiri in tako se pomiri tudi vaša jeza.
Zavedati se moramo, da to, da smo jezni na vse okoli nas in predvsem nase, ne koristi nikomur, še najmanj pa nam samim.
Če želimo zaživeti srečno, sprejmimo tudi ta temnejši del sebe, ga predihajmo, osvobodimo in naredimo prostor okoli sebe za stvari, osebe, dejanja ali stanja, ki si jih okoli sebe resnično želimo.
Namenimo ta teden zavedanju vseh svojih občutkov, tako pozitivnih kot negativnih in si jih dovolimo čutiti. Boste videli, da boste veliko bolj sproščeni in mirni, če jih ne boste odrivali in potlačevali. Naučite tega tudi svoje otroke in svoje najbližje.
Najpomembnejše pa je, da se zavemo takoj, ko se v nas dvignejo negativna čustva, jih zavestno sprejmemo, vdihnemo in osvobodimo.
Želim vam čudovit teden,
Vaša Tajča
