Objavljeno

Pometla sem pesticide iz svojih omar

Ko me je bolezen pred leti prisilila, da očistim svoje telo toksinov in okrepim svoj imunski sistem, sem se najprej začela izobraževati o tem, kje vse se toksini nahajajo. Da bi se jim v čim večji možni meri izognila, sem iz svojih omar pometala stran vse, kar je zame in za mojo družino ter istočasno tudi za naš planet škodljivo.

Kaj bi odgovorili, če bi vas vprašala: Kje pridemo v stik z največ pesticidi?

Se vam v mislih že prikazujejo slike pomaranč, banan, korenja in drugega sadja in zelenjave?

Že res.

Vendar študije kažejo, da se veliko strupov skriva tudi v čistilih in da ogromno čistil vsak dan tudi zaužijemo.

Malčki namreč kar 80 % pesticidov dobijo ravno s čistili, ugotavljajo v različnih študijah. Ko se plazijo po kristalno čistih tleh, oblazinjenem pohištvu, po kopalnici, se dotikajo kuhinjskih površin, da o posodi, iz katere jemo, sploh ne govorimo.

Saj si lahko predstavljate, kakšna agresivna sredstva mora vsebovati tabletka, ki jo damo v pomivalni stroj, da se lahko spopade z vso umazanijo celega stroja in le z 10 litri vode.

V čistilih mrgoli pesticidov. Da bi škodljive sestavine čistil zvenele manj škodljivo, so jih preimenovali v biocide. Resnica pa je, da so to popolnoma enake kemikalije, kot jih uporabljajo v kmetijstvu.
Če želimo čiste WC-je, moramo uničiti bakterije in plesni, ki so tam prisotne. Za kar 75 % fungicidov, ki zatirajo plesen je danes znano, da so rakotvorni.

Običajna čistila vsebujejo tenzide, fosfate, gensko spremenjene encime (amilaze, proteaze), konzervanse, alergene dišave, triklosan, ki je že uradno klasificiran kot potencialno rakotvoren za človeka (triklosan najdemo tudi v zobnih kremah, sredstvih proti aknam, losjonih za problematično kožo in v nekaterih milih. Zato pazljivo preberite sestavine in se tej snovi izognite).

Uporabljate naravna čistila? Mislite ali veste?

Nekateri od peščice, ki se te problematike zavedajo, pa zmotno mislijo, da uporabljajo naravna čistila. Če na čistilu piše, da ni testirano na živalih ali da je izdelek 95 % biorazgradljiv, še ne pomeni, da je izdelek varen. Besedo naravno, trgovci s pridom izkoriščajo, tisti nepoučeni, pa v dobri veri, da uporabljajo naravna čistila, plačujejo za dobro mero toksinov, ki bo pustila pečat na njihovih telesih, klub temu, da se hranijo ekološko.

 

Dragoceno znanje naših babic

Lahko pa pobrskamo po znanju naših babic in si sami naredimo popolnoma naravna, zdravju in okolju prijazna čistila. Če vam je to preveč naporno, začnite za začetek čistiti le z alkoholnim kosom, ki si ga damo v razpršilko, z njim pa lahko čistimo omarice, umivalnike, wc-je, okna…

Pri mešanju detergentov moramo biti tudi malce pazljivi, saj so pralna sredstva alkalna in če dodamo kis za mehčanje že na začetku v pralni stroj, zmanjšamo učinek pranja. To pomeni, da moramo kis dodati na koncu pranja, ko ima pralni stroj vlogo mehčanja. Enako velja za mešanje sode bikarbone in kisa.

 

Recepti za ekološka domača naravna čistila

Čistilo za strojno in ročno pranje posode:

  • 3 limone
  • 400 ml vode
  • 200 g soli
  • 100 ml belega kisa

Limono zrežemo na kolobarje in odstranimo koščice. Zmeljemo jih v mešalniku z dodatkom 50 ml vode. Dolgo mešamo, da preprečimo kasnejše usedanje delcev v pomivalnem stroju. Zmes zlijemo v posodo, dodamo 350 ml vode, 100 ml kisa in kuhamo 10 minut. Zmes mešamo, da se ne sprime. Še vročo snov zlijemo v steklene posode in jih zapremo. Rok uporabe koncentrata je en mesec. Za posamezno pranje v pomivalnem stroju uporabimo dve žlici čistila. Hkrati vedno preverimo, če je v pomivalnem stroju tudi dovolj soli. Ta detergent uporabljamo izmenično z ekološkim detergentom. S tem znižamo stroške in varujemo naše zdravje in okolje. Dodatki za lesk so sintetičnega izvora, zato jih ne uporabljajmo. Odličen nadomestek je kis ali ocetna kislina.

Čistila za različne površine v gospodinjstvu:

V gospodinjstvu lahko nadomeščamo številne konvencionalne detergente s kisom in sodo bikarbono. Pripravimo si lahko razpršila v razmerju 20 do 40 % raztopine kisa in vode, ki jih uporabljamo za čiščenje oken in ostalih trdih površin, razen marmorja, pravega kamna in ostalih površin, ki so občutljive na kisline.

Opozorilo: Kislo raztopino in vsa naravna sredstva za čiščenje pustimo delovati vsaj dve minuti, da dosežemo zaželene rezultate.

Lahko si pripravimo čistilno raztopino s sodo bikarbono za površine, ki pridejo v stik s hrano:

  • 48 g sode bikarbone
  • 500 ml vode

Raztopino zmešamo v razpršilu. S to raztopino uspešno razmastimo pralna korita, krožnike, lonce…

Sodo bikarbono lahko v obliki prahu uporabljamo tako, da jo nanesemo na preprogo in jo pustimo delovati čez noč. Naslednji dan prah posesamo.

S sodo bikarbono odstranjujemo neprijetne vonjave v naših hladilnikih in sicer tako, da damo prah v posodo, ki jo pustimo v hladilniku.

Čistilo za odmaševanje odtokov:

Med najbolj nevarnimi sredstvi so sredstva za odmaševanje odtokov. Sestavljena so iz kavstične sode (NaOH) ali žveplove kisline (H₂S). Te snovi so zelo agresivne in toksične snovi za kožo, saj izločajo zdravju škodljive pline. Sami si ga naredimo po naslednjem receptu:

  • 150 g soli
  • 150 g sode bikarbone

Oboje premešamo in odvržemo v odtok, nato takoj za tem zlijemo 2 l vroče vode.

Čistilo za čiščenje tal:

Keramiko očistimo s kisom in toplo vodo (15-odstotna raztopina). Če imamo bolj umazane površine, pa uporabimo biološka in ekološka čistila za tla.

Čiščenje pečic in štedilnikov:

Ne uporabljajte običajnih čistil za pečice! Vsebujejo namreč NaOH, topila in druge škodljive sestavine. Le te ostanejo v pečici in prehajajo na hrano. Pečico raje pogosteje čistimo s toplo vodo in sodo bikarbono.

Čiščenje lesenih desk za pripravo hrane:

Naredimo pasto iz sode bikarbone in vode. Nanesemo jo na površine, pustimo delovati nekaj časa in speremo. Isto pasto lahko uporabljamo za jeklo in umivalnike, saj ne poškodujejo površin.

Čiščenje pohištva (laminatov, plute, iverke,…)

Uporabljamo biološki in ekološki detergent. Bolje je, da ne uporabljamo marsejskega mila, saj pri čiščenju ne da nobenega leska.

Odstranjevanje madežev in pranje tekstila:

Za odstranjevanje madežev na tekstilu je zelo učinkovito marsejsko milo.

Odlično belilno sredstvo – narežemo limono, jo damo v vrelo vodo in v tej raztopini kuhamo tekstil še kakih 10 minut.

Pri uporabi biološkega in ekološkega detergenta pazimo, da ga ne predoziramo, saj se tako detergent ne raztopi in tako zmanjšamo efekt pranja (raje uporabimo manj detergenta, kot preveč). V primerjavi s konvencionalnimi stanejo ti detergenti sicer več, ker pa so koncentrirani, jih porabimo manj.  Če pa upoštevamo še to, da ne potrebujemo mehčalcev in belilnih sredstev, so pa še cenejša.

Vem, da je najtežje iti iz »cone ugodja«, vendar ko se tega lotimo, vidimo da je zadeva zelo preprosta.

 

Tudi sami že uporabljate domača čistila? Kako jih pripravljate? Vaše izkušnje in recepte lahko s širšo skupnostjo somišljeniKov delite na Ekolife FB strani.

Želim vam čisto in zdravo stanovanje,

Vaša Tajča

Dodaj odgovor