Posted on Leave a comment

Porod doma – ena izmed najlepših izkušenj

Že nekaj časa se pripravljam, da napišem svojo izkušnjo tretjega poroda. Prva dva sta se zgodila v porodnišnici (izkušnja prvega ni nič kaj lepa in zelo hvaležna sem, da se je dobro končala), ker pravzaprav nisem mislila, da imam še kakšno drugo možnost in če sem iskrena, takrat s tisto zavestjo niti ne bi izbrala drugega kot porodnišnico ali morda porodno hišo.

In ker sem se tudi sama odločila za ta korak, ker sta v času moje tretje nosečnosti doma rodili kar dve prijateljici, bom delila z vami svojo prelepo izkušnjo in verjetno eno izmed najboljših odločitev, ki sem jih do sedaj sprejela.
Šele po tretjem porodu sem videla, kako različno se lahko začne življenje novorojenčka, kako miren in sproščen je lahko in kako prijetni so trenutki tako za mamo, novorojenčka in za vso ostalo družino.

Seveda se mora za ta korak odločiti vsaka mama popolnoma sama, biti mora prepričana, da je to najbolje za njenega otroka kot tudi zanjo in ob sebi mora imeti izkušeno in zaupanja vredno osebo. Pri meni je bila to Lucciana, slovensko govoreča babica iz Trsta, ki ima s porodi doma kar 13let izkušenj in ob kateri sem se počutila popolnoma varno in sem ji 100% zaupala.

Tretja nosečnost je bila malce drugačna od prvih dveh, predvsem sem si celo nosečnost vzela čas zase, bilo je precej bolj umirjeno, veliko sem brala (obvezno branje za naravni porod je Modrost rojevanja, Porod brez nasilja in 9 stopnic), veliko bolj sem se povezovala z otrokom, precej časa preživela v naravi, vsak dan sem meditirala, se z njim pogovarjala – oziroma z njo, kar mi je povedala med meditacijo in česar se ni z gotovostjo videlo na nobenem ultrazvoku. V to, da je punčka sem bila tako prepričana, da sploh nisem pogledala ko se je rodila in me je hčerka Lina nekaj ur po porodu vprašala, če je res punčka in sva šele takrat skupaj preverili :).
Na začetku nosečnosti se mi še niti sanjalo ni, da bom rodila doma, vedela sem le, da v porodnišnico ne grem.

Ko sem bila v šestem mesecu nosečnosti, sta v roku 14 dni doma rodili dve moji prijateljici, ki sta bili nad porodom tako zadovoljni, da sta tudi v meni zanetili zanimanje. Takoj sem poklicala njuno babico Lucciano, s katero smo se skupaj s partnerjem Dejanom dobili in po koncu pogovora sva bila popolnoma prepričana, da si želiva le tega. Dejan je bil do obiska Lucciane bolj proti kot za.

Odločila pa sva se, da to obdrživa zase, saj ljudje nehote vnašajo dvom v tvojo odločitev. Prvo njihovo vprašanje je, kaj pa če bo šlo kaj narobe? Lucciana nama je povedala, da če bi se kaj zakompliciralo, se to pokaže prej in v tem primeru te odpelje v porodnišnico in tam s tabo rodi. Pri nas je to možno na Jesenicah.

Jaz sem popolnoma zaupala, da bo vse ok, to sem si tudi izbrala in se sploh nisem ukvarjala z mislijo, da bi karkoli lahko šlo narobe. Zdaj ko gledam nazaj, si moram priznati, da sem bila vseeno kar precej pogumna in da sem res prisluhnila svoji intuiciji.
Predstavljala sem si divje živali, ki so res povezane same s sabo, so zelo intuitivne in točno vejo kaj morajo narediti, tudi če kotijo prvič.
 Tudi včasih so ženske rojevale same, velikokrat kar na poljih v čepe ali pa v stoje, tako da so se prijele za vejo drevesa.
Rekla sem si, da bom zaupala sama sebi, da smo bile ustvarjene tako, da to zmoremo opraviti tudi popolnoma same in da bom resnično poslušala svoj notranji jaz.

Tudi ginekologinji sem to povedala šele čisto na koncu in še to zato, ker ti mora ginekolog podpisati, da si res rodila in tako dobiš rojstni list. Moja ginekologinja dr. Kačič ni ravno za naravne stvari in tudi nad to idejo ni bila navdušena. Rekla je, da nosim težkega otroka in da je to zelo rizično. Ko sem odhajala iz ordinacije, sem na sosednjem avtu videla nap is: kdor reskira večkrat profitira. Kot da bi dobila znamenje. Poleg tega pa me je potolažila še Lucciana, ki pravi, da je veliko manj komplikacij, če je otrok večji, ker je ves prostor lepo zaseden, kot pa če je otrok manjši, v teh primerih se lahko skupaj z glavico porodi tudi rokica, kar pa je zagotovo težje.

Ginekologinja mi seveda ni hotela podpisati poroda. Njen odgovor je bil, da ne sme. S tem seveda ni imela težav nobena mama, ki je pred mano rodila doma, tako da mi je na koncu napisala potrdilo moja osebna zdravnica, pri kateri sem bila pred leti le 1x in sploh ni vedela, da sem bila noseča. Toliko o birokraciji.

Kot pri vseh treh porodih, me je na koncu trebuh že kar precej oviral, tako da sem zadnjih 14 dni vsak dan čakala, kdaj se bo kaj začelo dogajati. In se je, skoraj vsak dan, tako da sva bili z Lucciano ves čas na vezi. Ko se mi je zdelo, da so popadki, je rekla naj grem pod vroč tuš in če se ne umiri, potem pride, sicer pa naj grem spat. In se je umirilo. Zares se je začelo šele 8 dni po roku. Zelo pogosto se namreč zgodi, da mame, ki se odločijo roditi doma, rodijo po roku, tako da je otrok res pripravljen.

Ponoči, ko sem vstala, sem začutila, da mi je čisto malce vode odteklo. To se mi je zgodilo tudi prvič, imela sem razpok mehurja, nato pa so se začeli kar pogosti popadki. Ko sem jih štopala, so bili na 5 minut. Poklicala sem Lucciano, ki je rekla, da je že na poti in čez eno uro, okoli 2 zjutraj sem zunaj slišala škripanje gum in vedela sem, da je to Lucciana, meni pa so se popadki skoraj čisto umirili.
Lucciana mi je naredila CTG, me spodbujala naj hodim, vendar sem postajala le vedno bolj zaspana, zato sva obe kar zaspali.
Zjutraj so starši odpeljali starejša dva otroka, da bi lahko v miru rodila, vendar se čez dan razen občasnega ščipanja ni nič dogajalo. Bila sem veliko v gozdu, na sprehodu in predvsem se morala sprostiti in Lucciana mi je rekla, naj se odločim, da bom rodila. Kot da nisem bila odločena, ampak verjetno je imela prav.

Okoli 18h mi je Lucciana pripravila ricinusovo olje z grenivko in z nekakšnimi homeopatskimi kapljicami, kar je pripomoglo, da sem se čez dve uri popolnoma sčistila. Verjetno je tudi to pomagalo, da me ni obremenjevalo, da mi med porodom ne bi kaj ušlo.

Zvečer sem rekla, da grem kar spat, saj se mi je zdelo, da me čaka budna noč. Lucciana je vedela, da se bo to noč pa res zgodilo, zato je bila še kar pri nas doma.
In res, okoli 2h me zbudijo popadki, Lucciana zopet naredi CTG, nato me je pregledala in sicer ne med popadkom kot to naredijo v porodnišnici in to je bilo tudi edinkrat, ko me je pregledala. Lucciana mi je ves čas dajala homeopatske pripravke za hitrejše odpiranje.
Okoli 3h so se začeli res močni popadki, katere sem predihala tako, da sem bila naslonjena na pult, Lucciana je ves čas dihala z mano. Vmes sem ves čas pila čaj, kar mi je zelo pasalo.
Zbudila se je tudi hčerka, ki je bila ves čas poroda budna. Ko mi je odtekla voda, smo v banjo natočili vodo, saj topla voda precej omili popadke. Običajno Lucciana prinese s seboj bazenček, vendar naša kad je res velika in sem se odločila roditi kar v kopalnici, ki je tudi precej prostorna.
Dejan je nastavil glasbo od Deve Premal, na katero sem se med nosečnostjo sproščala, proti koncu pa sem poslušala glasbo z naslovom Shima Shima, na katero se je naša Shima tudi rodila. Ime smo dobili na njenem koncertu v Cankarjevem domu, nekje dva meseca pred porodom. Shima v indijanskem jeziku pomeni ljubezen in ker sva čutila, da bo s seboj prinesla ogromno ljubezni, je bil ime kot nalašč zanjo.

Starejša hčerka je med zadnjo fazo poroda čakala v spalnici, dokler je nismo poklicali, da se je Shima rodila.
Porod je trajal dobri dve uri, med porodom se nisem niti enkrat usedla ali ulegla, tako da je gravitacija lahko opravila svoje delo.

Shima se je rodila v vodo, nato je trajalo nekaj sekund, da je zajokala. Stisnila sem jo v naročje in ko je odprla oči, je najprej zagledala svojo sestrico, nato pa še ostale. Očka je bil ves ponosen in je z Lucciano lepo sodeloval. Ko se je porodila še posteljica, sva šli obe iz vode.

Od poroda naprej je bila Shima ves čas v mojem naročju v stiku koža na kožo, razen ko sem zlezla iz banje, takrat si jo je na prsni koš položil oči in z njo vzpostavil prvi stik.
Lucciana mi je pomagala do postelje, kjer mi je oskrbela rano, naredila mi je en majhen šiv.
Shime nismo nič oblačili 24 ur, ves čas jo je grela moja koža in bila je zelo zadovoljna. Po štirih urah, smo ji prerezali popkovino, ter jo stehtali in izmerili. Tehtala je kar 4.350 g. Hecali smo se, da je v kopalnici skoraj povzročila cunami, ko je s tako težo čofnila v vodo.

Lucciana je bila pri nas še nekaj ur, da se je tudi sama spočila, nato pa je prišla zopet naslednji dan, ko je Shimo skopala, kjer sem videla, da popek sploh ni nobena ovira, da novorojenčka ne bi dali takoj nazaj v vodo. Shima je v vodi tako uživala, kot da bi se spomnila, kako je bilo 9 mesecev v trebuhu. Lucciana jo je držala tako, da ji je dala prst v usta, za katerega se je pricuzala in tako ji je potopila glavico v vodo, da ji je ven gledal le nosek. Pod vodo je odprla oči, malce pomežiknila, da so se oči sprale, nato pa popolnoma normalno gledala, kot da sploh ne bi bila pod vodo.

Po porodu ni bilo nobenega špikanja, niti za trenutek ni bila stran od mame ali očeta, popek smo ji oskrbovali s homeopatskim prahom in neverjetno hitro ji je odpadel ( po treh dneh) in od takrat ima zelo lep popek, ki se nikoli ni gnojil.

Porod je potekal brez protibolečinskih sredstev, brez prediranja mehurja, brez ctg-ja med porodom, brez pregledovanja med porodom, brez odrekanja hrane in pijače, v popolnoma umirjenem domačem okolju, brez vznemirjanja in špikanja Shime po porodu, tako da sva resnično lahko navezali stik in uživali v vsakem trenutku.

Zelo sem hvaležna za to izkušnjo in vem, da me je ta porod naredil še močnejšo, saj si lahko kadarkoli zaupam in vem, da vsi odgovori in vsa navodila prihajajo iz mene.

Moj porod doma je bil razlog, da je doma čez pol leta rodila tudi moja sestra, nato sta v nekaj mesecih doma rodili še dve prijateljici.

To zgodbo sem napisala zato, da bi opogumila še kakšno mamo, ki si resnično želi popolnoma naravnega poroda, da bi ji pokazala, da ima možnost izbire, vendar naj bo to res njena odločitev. Tudi če boste rodile v porodnišnici, vam res svetujem, da preberete omenjene knjige, da boste same lahko odločile kaj želite da vam naredijo in kako želite da bo porod potekal.

Vsem, ki še niste rodile želim vsaj tako lepo izkušnjo kot je bila moja.
Tajča

Dodaj odgovor