Dva tedna nazaj ste lahko brali o celostni obravnavi, predstavitvi vloge ustnega higienika in parodontalni bolezni, najbolj razširjene kronično vnetne bolezni in spoznali zakaj je tako uničujoča in ustnemu ter splošnemu zdravju tako zelo škodljiva. Upam, da ste prebrali prispevek vsaj še enkrat in razumeli bistvene stvari:
– skrb za zdrava obzobna tkiva je temelj celostnega pristopa v zobozdravstvu
– parodontalna bolezen ni le okužba v ustih, ampak vpliva na druge organske sisteme v telesu (povzroča zaplete) preko krvnega in limfnega obtoka
– najpomebnejši dejavniki tveganja za razvoj parodontalne bolezni so neustrezna ustna higiena, kajenje, pa tudi stres, dednost, sladkorna in druge sistemske bolezni
– razvoj parodontalne bolezni v nekaj korakih: 1. vnetje dlesni – gingivitis, 2. začetna parodontalna bolezen, 3. zmerna parodontalna bolezen, 4. napredovana parodontalna bolezen, ki ji sledi izguba zob
– iščite strokovno pomoč pri začetnih znakih vnetja dlesni ali še bolje redno obiskujte strokovnjaka, ki mu zaupate skrb za zdravje v ustni votlini, da do začetnih težav sploh ne bi prišlo. Bistvena pri uspehu zdravljenja je stopnja razvoja parodontalne bolezni!
– s preprostim slinskim testom parodontalno bolezen lahko odkrijemo še preden nastopijo jasni klinični znaki
V današnjem prispevku bomo z zaporednimi koraki prikazali sodobno obravnavo kroničnega vnetja obzobnih tkiv oz. parodontalne bolezni.
Temeljna načela in pristopi pri zdravljenju parodontalne bolezni
Ker želimo zobe in obzobna tkiva ohraniti zdrava, saj so temelj našega ustnega zdravja, priporočamo obisk pri ustnem higieniku, ki vam bo pomagal prepoznati stanje vaših obzobnih tkiv. O predstavitvi vloge ustnega higienika smo obširneje pisali v prejšnjem prispevku. Najvišji cilj je zdrava obzobna tkiva ohraniti v tem stanju, nad že obolelimi tkivi pa vzpostaviti nadzor, potem ko smo v procesu zdravljenja z ustreznimi posegi aktivno vplivali na potek bolezni.
Predstavljamo vam nekaj osnovnih korakov pri srečanju z ustnim higienikom in zobozdravnikom Ustnega wellnessa Vesel, ki jih je deležna večina pacientov s težavami z obzobnimi tkivi. Glede na stopnjo prizadetosti tkiv pri posamezniku, pa so posegi ustnega higienika v dolgotrajnem procesu zdravljenja različni.
POSTAVITEV DIAGNOZE
Kako odkrijemo parodontalno bolezen? Ob izpolnjenem vprašalniku o ustni higieni in anamnezi se z vami pogovorimo in opravimo temeljit klinični pregled, ki ne zajema le površnega pogleda v usta, ampak največkrat skrbno analizira panoramski rentgenski posnetek ust-ortopan, zaradi podrobnejše analize pa lahko posamezne zobe slikamo lokalno. Včasih je potreben tudi CBCT posnetek (trodimenzionalni posnetek).
Obrazložitvena dolžnost z različnimi pristopi, foto A. Hodalič
Neobhodno potreben je zapis parodontalne patologije – izvid merjenja obzobnih žepov, ki nam prikaže prizadetost obzobnih tkiv za vsak zob posebej. V pogovoru s pacientom je to postopek »merjenja« globine obzobnih žepov, ki ga opravimo s posebnim inštrumentom (parodontalno sondo) na šestih merilnih mestih okrog vsakega zoba, ob tem zaznamo krvavitev, mesta kjer zastajajo zobne obloge (bakterijski plak) in morebitni gnojni izcedek. Ocenjujemo še majavost zoba in morebitno prizadetost razcepišč pri večkoreninskih zobeh. Slika prikazuje primer takega izvida.
Zapis parodontalne patologije – izvid merjenja obzobnih žepov
Brez tega diagnostičnega pripomočka težko resno in odgovorno obravnavamo posameznika, ampak le ugibamo o stopnji prizadetosti obzobnih tkiv. Zelo koristna diagnostična pripomočka sta tudi digitalni fotoaparat in intraoralna kamera. Po analizi vseh omenjenih preiskovalnih postopkov, vam predstavimo stanje in predlagamo primeren načrt in potek zdravljenja. Pri tem je bistvena postavitev pravilne diagnoze, ne glede na specifične potrebe posameznika; le tako lahko dosežemo dober rezultat in visok nivo ustnega zdravja.
Najsodobnejše metode zgodnjega odkrivanja parodontalne bolezni, ko jasni klinični znaki še niso razviti, segajo na molekularni nivo.
2. SVETOVANJE IN PRAKTIČNI PRIKAZ ZA DOSEGO ODLIČNE USTNE HIGIENE
Prikaz pravilne ustne higiene z ustreznimi pripomočki, foto A. Hodalič
Sledi prikaz pravilne ustne higiene z ustreznimi pripomočki v ustih z ustno in pisno podanimi navodili ter nasveti za celostno domačo nego ustne votline (uporaba ustreznih pripomočkov in drugih podpornih dodatkov; zobne kreme, raztopine, hidrolati, olja in drugi pripravki).
Posebno pozornost ustni higienik nameni tistim razvadam, ki pomembno vplivajo na nastanek in razvoj parodontalne bolezni, hidraciji in prehrani.
Natančno sledenje posamezniku pri osvojenih veščinah ustne higiene je bistveno za dober rezultat zdravljenja in predstavlja kasneje manj možnosti za ponovno poslabšanje ustnega zdravja.
Dobro je vedeti, da se tkiva v ustih obnavljajo bistveno hitreje kot ostala tkiva v našem telesu. V času celjenja pa je ta dinamika še bolj očitna, zato so potrebe po zadostni količini hranil v obliki mineralov, vitaminov visoke. Pri tem ne smemo zanemariti hidracije tkiv (pitje vode!!!) Telo je v procesu celjenja smiselno podpreti, da se bodo tudi obzobna tkiva lahko obnavljala predvidljivo in dovolj hitro, obenem pa imela zadosten obrambni potencial proti napadalcem – morebitnim novim bakterijam. Glede na specifične potrebe posameznika vam pri tem ustrezno svetujemo.
3. TERAPEVTSKI POSTOPKI OBRAVNAVE PARODONTALNE BOLEZNI
- Odstranjevanje mehkih in trdih zobnih oblog
- Obravnava obzobnih žepov – luščenje in glajenje zobnih koreni
- Fototermična laserska terapija
- Ocena uspešnosti zdravljenja, podporna terapija, vzdrževalna terapija
- Antibiotično in kirurško zdravljenje
Po postavitvi diagnoze pričnemo s prvim terapevtskim posegom v skladu z načrtom zdravljenja, ki vsebinsko in časovno sledi načelom stroke.
Zobne obloge
Trde in mehke zobne obloge, ki se zadržujejo na površini zob in zobnih korenin sprva povzročajo vnetni odziv dlesni, kar imenujemo gingivitis. To stanje privedemo z razmeroma enostavnimi in predvidljivimi terapevtskimi postopki spet v »območje zdravega«. Govorimo o »čiščenju zobnega kamna«, ki ga izvedemo z ultrazvočnim aparatom, s katerim učinkovito odstranimo zobne obloge, ki so nad nivojem dlesni. Nato zobe še peskamo, s čimer dosežemo skoraj popolno odstranitev oblog, tudi na težje dostopnih mestih, odstranimo zunanja zabarvanja in bakterijski biofilm. Da dosežemo največjo možno gladkost, na koncu zobne površine še spoliramo. Na gladko zobno površino se zobne obloge namreč težje ponovno prilepijo.
Strokovno odstranjevanje trdih in mehkih zobnih oblog, foto A.Hodalič
Peskanja, foto A. Hodalič
Kadar se zobne obloge zadržujejo na zobnih površinah dlje časa in se zato vnetje obzobnih tkiv razširi na obzobno kost, postane bolezensko dogajanje resnejše, saj raztopljene kosti ni več mogoče obnoviti. Ta stopnja vnetja iz gingivitisa preide v parodontitis – parodontalno bolezen, ki se razvija preko začetne v zmerno in nato v napredovano parodontalno bolezen. Te diagnoze pomenijo, da je »zobni kamen« prisoten tudi v obzobnem žepu, torej pod nivojem dlesni, kjer je bakterijska sestava popolnoma drugačna in bolj agresivna kot nad nivojem dlesni. Tu se množijo zelo uničujoče patogene bakterije, ki živijo brez kisika in jih imenujemo anaerobne, na katere naše telo odgovarja z raztapljanjem obzobne kosti, ki se včasih javlja z zelo dramatičnimi izbruhi vnetja, t.i. parodontalnimi abscesi pri čemer se kost še posebej hitro raztaplja. Zobne obloge pod nivojem dlesni (v obzobnem žepu) se na neravno površino zobne korenine pritrdijo bistveno močneje in jih zato samo z ultrazvočnim aparatom ne moremo dovolj učinkovito odstraniti, zato dopolnimo »čiščenje« še z ročnimi inštrumenti (kiretami), s katerimi odluščimo preostanek na korenine pritrjenih zobnih oblog in korenine zagladimo. Ta poseg se imenuje luščenje in glajenje korenin, ki ga po potrebi izvedemo z lokalno anestezijo. Očiščene obzobne žepe spiramo z različnimi protibakterijskimi raztopinami, s katerimi terapijo podpremo.
V prvem prispevku smo že omenili, da se pri razviti parodontalni bolezni soočamo s t.i. parodontalno rano, ki v povprečju ni manjša od dveh kvadratnih decimetrov ( 10 x 20 cm ) !!!
Kot nadaljevanje luščenja in glajenja korenin se je pri terapiji parodontalne bolezni uveljavila t.i. fototermična laserska terapija, pogosto imenovana fotodinamična. Je koristen terapevtski postopek s katerim dopolnimo zgoraj omenjena postopka strojnega in ročnega odstranjevanja zobnih oblog in dosežemo skrita področja, kjer se še zadržujejo bakterije. V obzobne žepe vnesemo barvilo indocianin, ki se selektivno veže na proteine bakterijskih membran (jih obarva), z lasersko svetlobo valovne dolžine 808 nm pa povzročimo dvig temperature in s tem uničenje bakterij.
Postopek ponovimo čez en teden in kasneje ob vzdrževalnih srečanjih.
Izredno pomembno je, da posameznik aktivno sodeluje v skladu z načrtom zdravljenja in s tem doprinese svoj delež pri zdravljenju te agresivne okužbe.
Približno mesec dni po zadnji laserski terapiji izvedemo ponovni zapis parodontalne patologije – izvid merjenja obzobnih žepov, ki smo ga opravili na začetnem srečanju (»merjenje« globine žepov ob vsakem zobu na šestih merilnih mestih, prisotnost krvavitve, prisotnost oblog,…) S primerjavo začetnega in novega stanja lahko objektivno ocenimo telesni odziv in terapevtski uspeh. Večina pacientov obravnava naš » ustnohigienski tim«, in jih po izboljšanju stanja in po vzpostavitvi nadzora nad napredovanjem parodontalne bolezni, ko je aktivna faza terapije zaključena, uvrsti v skupino za stalno sledenje stanja obzobnih tkiv vsakih 3, 6 ali 12 mesecev, kar imenujemo vzdrževalna terapija. Velika večina parodontalnih bolnikov se ob sodobnem pristopu diagnostike, terapije ter spremljanja po končani terapiji sooča le še z rednimi vzdrževalnimi srečanji pri izbranem ustnem higieniku oziroma zobozdravniku. Ko vsi omenjeni neinvazivni postopki ob ustreznem sodelovanju pacienta ne prinesejo pričakovanega rezultata, pacienta napotimo na zdravljenje k specialistu za ustne bolezni in parodontologijo, ki s kirurškimi posegi vzpostavi stanje, ko parodontalno bolezen lahko nadzorujemo in sledimo stanju obzobnih tkiv.
Pri nekaterih agresivnejših oblikah parodontalne bolezni se težko izognemo uporabi antibiotikov.
Sodobna preventivna obravnava ustne votline je usmerjena k individualnemu poučevanju, vodenju in sledenju posameznika do odlične ustne higiene. V času zdravljenja parodontalne bolezni skrbimo za postopno napredovanje posameznika na poti do te odličnosti, kar pomembno doprinese k izboljšanju splošnega zdravstvenega stanja. Prav je, da šele po vzpostavitvi nadzora nad napredovanjem parodontalne bolezni, vzpostavimo dokončno estetsko in funkcionalno stanje v ustih, s čimer posamezniku povrnemo sproščen nasmeh, ki je osnovni element pristnih medčloveških odnosov.
Skozi pričujoča dva prispevka smo vam želeli prikazati značilnosti parodontalne bolezni in terapevtske postopke, s katerimi želimo ohraniti temelje svojih zob – obzobna tkiva.
Upam, da smo bili pravilno razumljeni, da je pot do ozdravljenih obzobnih tkiv postopna in dolgotrajna brez bližnjic in hitrih rešitev, ker temelji na spoštovanju bioloških procesov, celjenja obzobnih tkiv in njihove regeneracije.
Prispevek sta napisala Gregor Vesel in Simona Knific Vesel (Ustni wellness Vesel)
Sama opažam, da je tema o zobeh precej naporna za ljudi, ki vedo, da stanje v njihovih ustih ni najboljše. Prej ko se soočimo s svojimi težavami, nižjo ceno bomo plačali.
Naslednji teden zaključimo temo o zobeh. Iskreno bomo pisali o amalgamu.
Želim vam nasmejan teden,
vaša Tajča
