Posted on

Preko strahu do užitka

Tukaj in zdaj. Samo si. Uživaš v tem trenutku in občuduješ naravo pod sabo. Letiš s hitrostjo 200km/h, pa vendarle imaš občutek, da si na mestu.
Nič ni pomembno, le ta trenutek.
Ko si v zraku, ne razmišljaš o tem, koliko denarja imaš na računu ali če imaš plevel na vrtu. Samo uživaš v najbolj nori preizkušnji. Čudiš se svoji norosti. Uauu, koliko je še stvari, ki jih je treba v življenju probati. Šele takrat, ko preizkusiš nekaj tako odbitega, šele vidiš, da v življenju enostavno moramo uživati, sicer te vsakodnevne rutine uspavajo in dan je podoben dnevu. Mene je skok enostavno prebudi, začutila sem iskrice živahne Tajče, ki se je včasih ves čas smejala. Ugotovila sem, da moram v svoj vsak dan vnašati stvari, ki me resnično veselijo.

skok_s_padalom_tajca_002Da sem doživela ta občutek svobode, sem morala močno utišati svoj um in premagati občutek strahu, ki me je napeljeval k temu, da iz letale na 4000 m nadmorske višine ne bom nikoli skočila. Ni šans je bil odgovor, ko je govoril um.
Prepričal me je posnetek od Will Smitha, ki je s takim navdušenjem opisal svoj strah in takoj za tem nepopisen užitek. Ko sem ga poslušala, sem si rekla, da hočem doživeti ta občutek brezčasnosti. Šla bom čez ves strah, ki bo zagotovo najhujši tik pred skokom. In ko bom premagala ta strah, lahko premagam katerikoli strah, ki me bo želel ovirati v mojem življenju.

Pri dvigovanju letala nad Bovec sem se zamotila s čudovito naravo in enkratno reko Sočo, ki se je zdela vse manjša in manjša. In manjša kot je bila Soča, večji je bil strah. Zmorem, zaupam svojemu inštruktorju Tomažu, ki me je ves čas informiral kako visoko sva, kaj se dogaja, ponavljala sva postopek leta.
skok_s_padalom_tajca_049V letalu nas je bilo 6 padalcev. Midva sva skočila zadnja. Tik pred skokom sem se osredotočila le na dihanje in na 100% zaupanje Tomažu. Pojma nisem imela kaj me čaka. Tomaž je razložil, da je prvih nekaj sekund turbulentnih, potem pa res uživaš. Na vratih letala sem si rekla le ZAUPAM.
Nisem si predstavljala kaj pomeni nekaj turbulentnih sekund, dokler nisva resnično skočila. Takrat sem spustila iz svojih pljuč ves strah in negotovost, kajti kar naenkrat padeš v globino. Po nekaj sekundah pa nimaš nobenega občutka, da padaš, takrat se začne užitek, svoboda in samo si.

Največji užitek je prsti pad. Eno minuto le hitiš s hitrostjo, ki jo moj avto ne doseže.
Ko se je pri 1000 m odprlo padalo, sem šele začutila, kako hitro sva letela, saj naju je padalo kar potegnilo navzgor.
Potem pa počasi letiš s padalom in občuduješ naravo.
Ko sva pristala, so bile moje noge tako težke, da sem še nekaj minut le sedela in uživala v občutkih dogodka. Usta sem imela do ušes.

Ta dogodek se me je resnično dotaknil. Začela sem razmišljati, česa si v svojem življenju želim več. Katere užitke sem zaradi posla in treh otrok zapostavljala.
Ugotovila sem, da neverjetno uživam v plezanju, ki sem ga dala na stranski tir za vsaj 14 let. Sedaj ga počasi vključujem nazaj, veselim se vsakega dotika skale, vsakega trenutka ko plezam, kajti takrat sem tudi tukaj in zdaj. Vsak trenutek v naravi me prizemlji in z vsem spoštovanjem sem del nje.
Trenutkov, ko smo resnično tukaj in zdaj in so skrbi pozabljene, bi morali v življenju imeti čim več.

Želim vam, da premagate svoj strah in si dopustite živeti.