Posted on

Se zavedamo kaj jemo? 6.teden

Postavite otroka v prostor skupaj z jagnjetom in banano. Opazujte, s čim so bo začel igrati in kaj bo pojedel.” Dr. Douglas Graham

Današnji članek ni namenjen zastraševanju, temveč ozaveščanju. Če vemo, kaj je za naše telo dobro in kaj ne, ne glede na to, na kaj nas nagovarjajo oglasi, bomo znali poskrbeti za svoje zdravje. O tej temi je težko napisati malo, zato si zanj vzemite čas :).

Ali svoje želodčke polnite zavestno s kvalitetno hrano, ki resnično hrani vaše celice, ohranja vaše telo v alkalnem stanju in polni vaše telo z desnosučno energijo? To je namreč energija, ki naše telo alkalizira, harmonizira in ga oskrbi z energijo, v kateri patogeni organizmi ne preživijo. Ali pa hranite svoje telo s hitro hrano, s hrano, ki nas potolaži ko smo čustveno razdraženi, s sladkarijami, sendviči, s skoraj dokončano hrano, ki jo moramo “le” še  pogreti? Za tako hrano je značilna levosučna energija, ki našemu telesu jemlje energijo, poleg tega je v taki hrani običajno veliko konzervansov (podaljšujejo rok uporabe), antioksidantov (preprečujejo žarkost maščobe), ojačevalcev okusa ( vplivajo na izrazitost okusa živil), barvil (dodana so za to, da naredijo določen izdelek bolj barvno privlačen), emulgatorjev ( omogočajo, da se v živilih ohranijo t.i. homogene zmesi, katere se po navadi ne mešajo), da o pesticidih, hormonih in antibiotikih in o tem, da je hrana homogenizirana, obsevana, sterilizirana in še kaj, ne izgubljamo besed.

Nekateri že pridno berete deklaracije, če vsebujejo E-je, nekaterim je to popolnoma nepomembno. Sama sem bila resnično šokirana nad številom E-jev, ki so jih vsebovali vegi sendviči in rogljički, ki smo jih nedavno dobili na letalu. Sendvič jih je vseboval 22, rogljiček pa 20!!!

Pod E-ji se skriva res orgomno dodatkov, zato vam svetujem, da na internetu poiščete tabelo, si jo pomanjšate in nosite s seboj vsaj tisti del z nevarnimi E-ji. Čisto kot zanimivost, naj povem, da se poleg e-jev, v dodatkih skriva res nepredstavljivo. Npr. rumeno barvilo xanthophylus je iz rastlin, včasih iz ribjih oči, L-ciestin hidroklorid, monohidrat, kar se uporablja za “oplemenitenje” moke za peko kruha, je iz živalske dlake in perja, včasih iz človeških las, karminska kislina (rdeče barvilo) je iz zdrobljenih hroščev, itd.

fast-food-1
Pred kratkim sem na dopustu pri odhajanju iz trgovine opazila študente, ki so malo pred tem naselili apartmaje in so verjetno želeli potešiti svoje želodčke. Običajno se trudim, da se ne vpletam v vsebino nakupljenih živil drugih, saj so sami odgovorni za svoje zdravje. Tokrat pa se mi je vsebina v vrečki kar nastavljala. In kaj so kupili? Kokakolo, alpsko mleko in čokoladne krogljice. Nič od tega ne bo nahranilo njihovih teles, kaj šele, da bi njihovi organizmi s tem dobili kaj mineralov in vitaminov. Nekaj dnevno tako prehranjevanje v kombinaciji z alkoholom in hamburgerji ter drugo hitro hrano, lahko zelo hitro oslabi imunski sistem in omogoči patogenim organizmom (bakterije, virusi, glive) da prevzamejo kontrolo v telesu.
Če jeste predvsem hrano, kakršno uživa večina ljudi – drago oglaševane izdelke na policah hipermarketov- potem morate vedeti, da ste danes živi kljub takšni hrani in ne zaradi nje. Takšna hrana sicer ohranja življenje, a na račun vsega, za kar je res vredno živeti. (Tudi vi se lahko pomladite, dr. Norman Walker – resnično priporočam za domačo knjižnjico)
mikrovalovna
Preseneča me dejstvo, da še vedno ogromno ljudi, tudi že bolj “ozaveščeni”, še vedno uporabljajo mikrovalovne pečice, saj je narejenih že kar nekaj neodvisnih raziskav, kjer je ugotovljeno, da prihaja ob pogrevanju, segrevanju ali kuhanju v mikrovalovni pečici do resnih sprememb v molekulah hrane. Švicarski neodvisni raziskovalec, znanstvenik in agronom dr. Hans U. Hertel je ugotovil, da hrana, neposredno ali posredno izpostavljena mikrovalovom, povzroči v krvi ljudi bolezenske spremembe, podobne tistim, ki jih povzroča začetna stopnja raka (Obvladajte kandido, predno ona obvlada vas, Sanja Lončar, Adriana Dolinar).
In kaj o konzervansih in aditivih pravi strokovnjakinja Sanja Loncar: “Živila, konzervirana s kemičnimi konzervansi, preprečujejo rast in razmnoževanje pozitivne črevesne flore. Aditivi se v organizmu nalagajo skupaj z drugimi strupenimi snovmi v medceličnem prostoru in vezivnem tkivu, s čimer povečujejo toksično obremenitev in zakisanost telesa. V številnih živilih so priyotne tudi “naravne arome”, ki jih proizvajajo najrazličnejše vrste plesni, vendar te našemu telesu niso koristne.”

”Vemo, da meso zakisa telo, da je v njem celo do 15x več pesticidov kot v najbolj onesnaženi zelenjavi (vse kar je žival zaužila, se je nakopičilo v njenem maščobnem tkivu) in da vsebuje meso konvencioalno rejenih živali pogosto tudi ostanke hormonov in antibiotikov.
To pomeni, da z mesom v telo vnašamo veliko patogenih bakterij, hormonov in antibiotikov, ki so sovražniki naših mlečnokislinskih bakterij, kar je še dodatna težava pri vseh, ki se soočate s kandido”, pravi Lončarjeva.
Mleko- koristi ali škodi?
Kravje mleko vsebuje 300 odstotkov več kazeina od človeškega mleka in je namenjeno hitri rasti telička, ki bo kot odrasla žival tehtal približno tričetrt tone.
Človeško telo ne more prebaviti in uporabiti velike količine kazeina v kravjem mleku. Tako nastaja ogromno sluzi, ki ovira normalno delovanje telesa, zato kravje mleko ni primerno za človekovo prehrano. S postopki predelave (še posebej škodljivo je trajno mleko – homogenizirano in tudi pasterizirano mleko) se hranilna vrednost mleka izgublja, škodljivost pa povečuje. Lahko naredite preizkus in pustite trajno mleko v skodelici na pultu. Po enem tednu, bo enakega vonja in okusa. To pa zato, ker so bakterije preveč pametne, da bi šle nekam, kjer ni hrane tudi za njih.

Kravje mleko telo zelo zakisa in naše telo bo naredilo vse, da bo zopet vzpostavilo kislinsko bazično ravnovesje. Za to potrebuje minerale (predvsem kalcij), ki jih telo črpa iz kosti. Torej mleko telesu vzame več kalcija, kot mu ga da. Sanja Lončar je v knjigi Resnice in zmote o osteoporozi napisala, da imajo tisti, ki uživajo največ mleka in mlečnih izdelkov 2x več zlomov kot tisti, ki mleka ne uživajo.

Kalcija bomo veliko več dobili v svežem zelenju (koprive, ohrovt, peteršilj, rukola,…) v maku, sezamu, algah, ječmenovi travi,…

 

Na srečo je na trgu že ogromno rastlinskih napitkov, s katerimi lahko nadomestimo živalsko mleko. Lahko pa si ga pripravite čisto enostavno iz banan. Zmiksamo banano z vodo, dodamo cimet in imamo bananin napitek.
Sladki ubijalec
sladkarije
Če damo mirnemu otroku dober odmerek prečiščenega sladkorja, ga takoj spremenimomv majhnega, kričečega hudička, ki se bo kar naprej zadiral, ki ga bomo težko obvladovali in se bo po vsej verjetnosti zvečer težko umiril in zaspal.
Torej glede na šolsko prehrano v šolah nimamo težav s hiperaktivnostjo, temveč z hrano, ki jo otroci dobivajo.
Sladkor v našem telesu tako kot mleko in meso, deluje kislo, zato telo zopet potrebuje minerale,da bo vzpostavil kislinsko bazično ravnovesje. Namesto, da bi telo z minerali gradilo svoj imunski sistem, jih potrebuje za presnovo sladkorja.
Zelo zanimivo je, kaj se dogaja z imunskim sistemom ob prisotnosti sladkorja. Pa poglejmo:
1 bela krvna celica, lahko v 5 minutah uniči 14 bakterij. Če vnesemo v telo 6 čajnih žličk sladkorja, lahko 1 bela krvna celica uniči le 10 bakterij. Če vnesemo 12 čajnih žličk sladkorja, se obrambna moč belih krvnih celic še bolj zniža in je 1 krvna celica sposobna v 5 minutah uničiti le 5 bakterij. Z 18 čajnimi žličkami sladkorja, je naš imunski sistem resno ogrožen, saj lahko bela krvnička v 5 minutah uniči le 2 bakteriji, pri 24 čajnih žličkah sladkorja, pa imunski sistem povsem ohromi, saj se bela krvnička ne zmore več boriti proti nobeni bakteriji.
In kako lahko vnesemo v svoje telo toliko sladkorja:
1pločevinka soka (10 čž-čajnih žličk), +2 kavi z 2čž sladkorja (4), + rogljiček (6), + nekaj žličk, ki jih najdemo v kruhu, marmeladi,…
(Povzeto iz knjige Ozaveščeno prehranjevanje, Nevio Sgherla).
Praktični vidik
Za svoje počutje bomo veliko naredili že, če se izogibamo določenim živilom. Da pa bomo svoje celice nahranili s pravo energijo, vam svetujem, da zaužijete čim več svežih ekoloških živil, ki so zrasla na soncu (zelenjava, sadje), da v svoje jedi vključite čim več divjih rastlin, ki imajo še posebno zdravilno moč, da hrano čim manj kuhate, pečete, žgete in pogrevate ( najboljši način je soparjenje), da dan začnete s sadjem, da spijete vsaj 1 liter vode na vsakih 25kg telesne teže (če spijete kavo, morate obvezno spiti zraven 3 dcl vode dodatno), da si vsak dan pripravite veliko svežo solato iz različnih sezonskih, svežih živil in da zaužijete vsaj nekaj zelenja ( najlažje v zelenih smoothiejih).
Ko jeste, bodite hvaležni za hrano, ki jo jeste, z mislimi bodite pri njej in resnično si vzemimo nekaj časa, da v miru pojemo obrok, saj je tudi od tega odvisno, kako se bomo po obroku počutili.

Ker smo ljudje po naravi večinoma sladkosnedni, si lahko brez slabe vesti pripravimo naslednji presni sladici:

Presni malinino bananin sladoled
malinino bananin sladoled
Potrebujemo:
– na koščke narezane zrele (pikaste) zmrznjene banane
– 1 svežo zrelo banano
– nekaj zmrznjenih malin
– cimet ali/in  vanilijo v prahu
– po želji pest suhih murv
V močnem mešalniku zmiksamo skupaj svežo inzamrznjene banane, maline, ter cimet ali vanilijo, da dobimo sladoled, ki ga stresemo v skodelice. Na vrhu lahko posujemo z zmletimi suhimi murvami.

Sladoled je zelo okusen in je odlična alternativa kupljenemu sladoledu. Maline lahko nadomestimo s katerim koli sadjem.

Makove presne krogljice
presne makove krogljice
Potrebujemo:
– 1/3 mletega maka
– 1/3 zmletih, prej namočenih suhih nežveplanih marelic (namakamo 2 uri)
– 1/3 zmletega korenčka
Vse sestavine zmešamo v homogeno zmes ( najbolje z multipraktikom), da ustvarimo dovolj čvrsto zmes, ki jo lahko oblikujemo z rokami. Za zgostitev dodajmo še malce maka, če je masa pregosta, pa jo razredčimo z vodo, v kateri smo namakali marelice.
Krogljice povaljamo v celih makovih semenih. Hranimo v hladilniku, če uspejo priti do njega :).
Res so odlične :).
Ta recept smo povzeli iz knjige Resnice in zmote o kandidi.
Dober tek!
Naslednjič pa zopet nekaj o gibanju.
Vaša Tajča