Če bi jedli le takrat, ko bi začutili lakoto, debelosti praktično ne bi bilo.Seveda to ne pomeni, da ne bi bilo bolezni, kajti večinoma se človeštvo prehranjuje neprimerno, s hrano, ki nam daje le občutek sitosti in energijo, istočasno pa nas ropa mikrohranil in željenega zdravja, vendar današnja tema ni namenjena temu, temveč bi rada, da vsak pri sebi preveri, kdaj resnično je.
Navadili smo se, da jemo zjutraj takoj ko vstanemo, vsaj večina, nekateri pa pravijo, da takrat še niso lačni.
Učili so nas, da je zjutraj treba jesti, da se prebudi metabolizem, vendar veliko ljudi vstaja zelo zgodaj in bi potrebovali malce drugačno prebujanje. Metabolizem lahko prebudimo tudi s pozdravom soncu ali tibetanskimi vajami, oz kakšnimi drugimi vajami, ki vam ustrezajo, ter z zadostno količino vode ali sveže stisnjeninimi sokovi. Zjutraj bi bilo idealno spiti vsaj 5 dcl tekočine (ne kave, sladkih sokov ali gaziranih pijač), potem pa počakati na lakoto in si takrat vzeti čas za zajtrk.
Seveda se moramo v tem primeru pripraviti, kajti, če gremo od doma brez hrane, bomo kmalu, ko bomo postali lačni, posegli po manj zdravi hrani, kot če si le to vzamemo s seboj v službo.
Predvsem otroke silimo, da morajo jesti takrat, ko je po naše čas za kosilo, ne glede na to ali čutijo lakoto ali ne. Pojesti vse na krožniku, nas prav tako kot prehranjevanje ko nismo resnično lačni oddaljuje od poslušanja lastnega telesa, kar lahko vodi v prekomerno telesno težo.
In kdaj smo resnično lačni? Kje se čuti resnična lakota?
Oglašanje želodca je znak presnove in ne lakote. Resnično lakoto čutimo zadaj v grlu, občutek pa je prijeten. Torej, kadar ne čutimo tega prijetnega občutka v grlu, nismo resnično lačni. Še na en način lahko preverimo ali smo resnično lačni. Če želimo točno določeno vrsto hrane, npr čokolado, čips ali piškote, gre za čustveno prehranjevanje, če pa bomo zadovoljni tudi z banano ali solato, potem smo zares lačni. Morda nas je ravno nekdo razjezil ali nam je dolgčas, smo žalostni ali pa doživljamo kakšno drugo čustvo, s katerim se podzavestno trenutno ne želimo ukvarjati in ga lahko z lahkoto potlačimo tako, da damo nalogo želodcu, kajti naše telo, se ne more ukvarjati tako z razreševanjem čustev, kot s presnovo. In ker je presnova trenutno pomembnejša, saj je hrano potrebno razgraditi, posveti telo pozornost temu, čustva pa potisne v ozadje. To je tudi razlog, zakaj tako radi posegamo po hrani kadar smo žalostni ali doživljamo neko neprijetno čustvo, s katerim se nam ne ljubi ukvarjati. Hitro nekaj pojemo, da telesu preusmerimo pozornost iz žalosti, jeze, strahu,… na presnovo.
Vsi, ki smo starši, se moramo zavedati, da ni dobro ponujati hrane otroku, kadar se joka ali se mu je kaj neprijetnega zgodilo z namenom preusmeriti pozornost. Takega vzorca se otrok nauči in tudi kasneje, začne ko doživlja neprijetna čustva, posegati po hrani.
Zdaj pa pomislite. Se najdete v omenjeni situaciji? Kolikokrat na dan jeste, ko ste resnično lačni?
Zdaj ko se tega zavedamo, lahko končno nekaj naredimo.
Praktični vidik
Vzemimo si en dan ali dva in se opazujmo, ali smo resnično lačni, ko posežemo po hrani ali morda ob določeni uri jemo iz navade, morda žalosti, jeze, strahu ali pa le iz dolgčasa.
Skušajmo en dan jesti le takrat, ko začutimo lakoto v grlu.
Če želimo jesti kadar nismo lačni, pojdimo na sprehod v gozd ali pa se malce sprostimo, tako da se vsedemo, zapremo oči in spremljajmo svoje globoko dihanje. Morda vam bodo pomagale raztezne vaje.
Videli boste, da pojeste veliko manj hrane.
Tudi kadar smo zmerno športno aktivni, pojemo manj hrane.
Če opazimo, da želimo jesti zaradi katerega od čustvenih stanj, se probajmo zavestno soočiti s čustvi. Vprašajmo se, kaj želimo trenutno potlačiti.
Opazili boste, da zelo malokrat jemo takrat, ko smo resnično lačni.
Če bomo iskreni s seboj, bomo lahko marsikaj razrešili.
Morda lahko komu koristi tudi nasvet, kako preprečimo lažni napad lakote. Lani, nam ga je med obiskom Slovenije, zaupal Don Bennett, strokovnjak za izogibanje bolezni, kot si pravi (www.health101.org). Na levo zapestje si damo navadno elastiko in vsakič, ko imamo željo in ne lakoto po hrani, z desno roko napnemo elastiko, ki je okoli levega zapestja in jo spustimo, da nas malce boli. To naj bi v možganih preusmerilo pozornost. Probajte, morda vam bo pomagalo.
Predvsem pa uživajmo v svežem sezonskem sadju, ki ga je trenutno res ogromno in naj bo kakšen obrok, morda zajtrk, samo sadni.
Prihodnji teden, bomo naša telesa zopet spravili v gibanje.
Imejte čudovit teden,
vaša Tajča