To, da je dihanje osnovna fiziološka funkcija, nam je znano in ker se dihanja ni potrebno učiti, saj ga avtomatsko znamo že ko se rodimo, še ne pomeni, da ne bi moglo biti naše dihanje še bolj učinkovito.
Verjamem, da veliko ljudi ne ve kakšen pomen ima dihanje na naše telo. Ker to avtomatsko delamo vsi, se s tem vprašanjem enostavno ne ukvarjamo.
Pa bi nas moralo zanimati tudi dihanje, vsaj toliko, da bi resnično vedeli, zakaj sploh dihamo in na kaj vse, lahko s svojim dihanjem ali “nedihanjem” vplivamo.
Torej, v naše telo vstopa z dihanjem v pljuča kisik. V najmanjših delih pljuč, pljučnih mešičkih, prehaja skozi njihovo steno v kri, kjer se veže na hemoglobin v rdeči krvnički. S pomočjo srca in ožilja potuje kisik po celem telesu do celic. Te ga ujamejo in uporabijo zato, da pridobijo energijo, s katero lahko živijo in delajo. V kri pa celice oddajo odpadni plin – ogljikov dioksid, ki se po krvi vrača v pljuča, kjer se nato z izdihom izloči iz našega telesa.
Torej se pri procesu, ki mu pravimo DIHANJE in poteka v celicah, iz hrane s pomočjo kisika sprosti ENERGIJA.
Človeško telo potrebuje kisik za pretvorbo sladkorjev, maščob in proteinov, ki jih absorbira s hrano, v energijo.
Čim več kisika vdihnemo, tem več energije lahko naše telo proizvaja.
Premalo kisika pomeni tudi umiranje organizma na celični ravni, zato je proces dihanja, s katerim dnevno vdihnemo približno 23.000, tako nujen za preživetje.Če kisika ni, to pomeni smrt za celice in tudi za naše telo.
Predstavljajmo si, kakšna razlika v razpoložljivosti s kisikom lahko nastane, če je večina od teh 23.000 vdihov globokih in polnih s kisikom ali pa če je večina teh vdihov površinskih, plitkih in s precej manjšo vsebnostjo kisika.
Naše celice se prehranjujejo, dihajo, gibljejo, izločajo, rastejo, se reproducirajo in razmnožujejo, za kar potrebujejo kisik.
Kisik je pomemben tudi pri raztapljanju maščobe v krvi, kar povzroči lažje delo za srce, saj le ta potiska manj gosto kri.
Znano je, da tudi rakave celice preživijo v okolju, kjer ni kisika, zato se izplača svoje telo čim več-krat na dan, zavestno napolniti s kisikom. Žal pa je danes naš zrak, še posebej v mestih (tudi doma, v pisarnah, v prometu,…) tako onesnažen, da bi morali za enako količino kisika vdihovati več zraka. In ker dopustimo, da je stres v naših življenjih stalno prisoten, je naše dihanje še bolj plitko in površinsko, s čimer dobimo še manj kisika.
Kakršnokoli uživanje alkohola zastruplja telesna tkiva na način, ki onemogoča primerno uporabo kisika.
Z zadostno količino kisika so zadovoljni tudi naši možgani, ki se hranijo s kisikom.
Zmanjšana koncentracija kisika povzroča utrujenost, glavobol, pomanjkanje koncentracije, pozabljivost, medtem ko si lahko z zavestnim dihanjem povrnemo koncentracijo, spomin, pozornost, zmanjšamo utrujenost in glavobole.
V kolikor naše telo ne dobi dovolj kisika, se lahko pojavijo motnje tudi v kapilarnem obtoku, saj začnejo rdeče krvničke otekati zaradi absorpcije drugih snovi, ki so prisotne v krvnem obtoku.
Telesne celice postanejo manj živahne in učinkovite, predčasno se postarajo, zaradi nesposobnosti vzdrževanja homeostatskega ravnovesja ne morejo izgubiti odvečnega natrija, zato se poveča zadrževanje vode in s tem otekanje, kar še dodatno zmanjšuje dotok kisika, povzroča utrujenost in otekanje razvijajočih se celic. Z vdihavanjem več kisika učinkovito preprečujemo ta začarani krog.
S počasnim in globokim dihanjem se izboljšajo imunske sposobnosti in optimalna funkcija notranjih organov, poveča se telesna sproščenost, ter sposobnost koncentracije.
Dihalne vaje so najbolj univerzalna in učinkovita terapija pri astmatikih, izboljša se fizična zmogljivost in kakovost življenja.
Prav tako lahko z dihalnimi vajami učinkovito lajšamo težave povezane z menopavzo.
Tudi hiperaktivnost pri otrocih je povezana z neustreznim dihalnim vzorcem, med katere spada dihanje skozi usta, ter smrčanje in prekinitve dihanja za kratka časovna obdobja. Z enostavnimi dihalnimi vajami, oziroma z zavestnim dihanjem, lahko uredimo tudi neustrezne dihalne vzorce.
Zavestno dihanje izjemno poveča umske in telesne sposobnosti.
Kot zanimivost naj povem, da se v prostoru, kjer delata dva človeka, po eni uri zmanjša vsebnost kisika v prostoru kar za 15%, zaradi česar postanemo utrujeni, naša koncentracija in s tem storilnost pa se zmanjšata.
Praktični vidik
Z zavestnim dihanjem v naravi, bomo preprečili degeneracijo in izboljšali regeneracijo celic, se pomladili, zmanjšali količino prostih radikalov (in preprečili nastajanje novih) in s tem možnost za bolezen, okrepili imunski sistem, povečali funkcionalnost celic in poživili tako telo, kot duha.
Zavestno dihanje je najbolje izvajati v naravi, saj je tam največ kisika. Če ga izvajamo doma, poskrbimo, da pred tem prezračimo prostor. Vsak dan posvetimo nekaj minut (najbolje več-krat dnevno) zavestnemu dihu, s katerim začnemo tako, da se udobno usedemo ali uležemo, eno roko položimo na trebuh, drugo na prsni koš, poglobimo svoje dihanje in ga samo opazujemo. Dihajmo tako, kot tisti trenutek čutimo. Najpomembneje je, da se diha zavedamo, usmerimo pozornost na globok, miren in neslišen vdih in ravno tako na globok, miren in neslišen izdih.
Kmalu boste začutili prijetno umirjenost.
Naslednjič pa bom zopet pisala o hranjenju.
Vaša Tajča
