Vsi se jezimo, vsaj malo. Morda spadate med ljudi, ki jezo veselo dajete iz sebe takoj, ko jo začutite, morda pa med tiste, ki jezo veselo potlačite znotraj sebe, saj predstavlja jeza tisto neprijetno čustvo, od katerega vsi tako veselo bežimo.
Niti eno, niti drugo ni primerno. Če se ne morete kontrolirati in vas ob neprijetnem dogodku, ki je za vas strašen, nekdo drug pa ne bi ob njemu niti trznil, prevzame taka jeza, da postane vaše ravnanje zelo neprijetno tako za vas kot za okolico, je potrebno najprej ugotoviti katera dejanja so tista, ki vas tako razjezijo.
Je to strah, morda pomanjkanje ljubezni ali pa nekaj, zaradi česar so bili v vašem otroštvu na vas jezni starši?
Zelo pogosto se dogaja, da ljudje, ki so jezni, to potlačijo. To je za naše zdravje še bolj škodljivo, kot če daš jezo iz sebe ven. Seveda na primeren način, ne da s svojim ravnanjem spraviš v neprijetno situacijo ljudi okoli sebe.
Popolnoma normalno je, tudi če smo jezni, saj je tudi jeza del nas. Najbolj pomembno pa je, da jo znamo uravnavati. Ko se nam zgodi dogodek, ki je za nas neprijeten, bi bilo najbolje, da dogodek najprej sprejmemo, saj za nazaj ne moremo ničesar spremeniti. Zgodil se nam je z nekim razlogom, ki ga najbolj verjetno tisti trenutek ne prepoznamo. Lahko pa si rečemo: ok, to se mi je zgodilo, kaj lahko od tega trenutka naprej storim, da morda dogodek omilim, oz ali je v dogodku nekaj, kar mi bo koristilo? Najslabše je kriviti nekoga drugega, saj smo za vse, kar se nam zgodi, odgovorni sami. Če te lekcije ne bi rabili, bi jo morda ista oseba uprizorila nekomu drugemu.
In zakaj smo pravzaprav jezni? Zanimivo razlago mi je povedal partner, ki vsekakor spada v prvo skupino ljudi, se zelo pogosto in velikokrat neprimerno razjezi, vendar se tega zaveda in išče pot do drugačnega sprejemanja neprijetnih dogodkov. Prišel je od terapevta Jana, k kateremu hodimo vsa družina, da nas popravlja, kot mehanik popravlja svoje avtomobile. Jan mu je razložil, da se razjezi zato, ker je jezen, da je sploh dopustil nekomu/nečemu, da ga je spravil/o v jezo.
In pravzaprav, če pomislim, zakaj sem sama jezna, kadar mi nekaj ne ustreza, je to zagotovo prvi razlog. Vsi raje doživljamo ljubezen, kot jezo in kadar se spravimo v jezo, smo jezni zaradi svojih notranjih občutkov, ki jih imamo v sebi in popolnoma jasno mi je, da smo najprej jezni nase, da smo pristali v jezi. Zagotovo je to ena od težjih lekcij, ki jo moramo osvojiti, vendar začnemo lahko tako, da se ko smo jezni, najprej zavedamo tega, da smo se razjezili in zakaj to lekcijo potrebujemo. Poiščimo razlog, zakaj nas tak dogodek razjezi in skušajmo, ko nismo več znotraj jeznega obdobja, najti način, kako bi odreagirali, da bi nase in okolico naredili najmanj škode.
In če pogledamo na naših pet stebrov (hranjenje, gibanje, spanje, sončenje in dihanje), verjamem, da v vsakemu od vas vzbujajo nekakšen občutek jeze, saj si večinoma želimo delati stvari kar najboljše, vendar je tudi tukaj potrebno upoštevati postopnost.
Nekdo, ki se zelo nezdravo prehranjuje in si želi spremembe, lahko zelo kmalu postane jezen na nekoga, ki mu govori, kaj vse je potrebno spremeniti. Jezen je seveda nase, ki ne more v trenutku odpraviti vseh svojih pomanjkljivosti. Seveda je veliko bolje, da začnemo spremembe delati počasi in jih sprejemamo za svoje, brez da bi imeli občutek krivde,česa vsega ne zmoremo. Nekdo, ki se dnevno prehranjuje s hitro hrano, bo naredil veliko, če bo ukinil to. Nekdo, ki bi rad nehal jesti meso, si lahko za začetek da le ta cilj, potem pa počasi v jedilnik dodaja več svežega sadja in zelenjave, kasneje zamenja belo moko za polnozrnato,… Hočem vam povedati, da je vsak popolnoma individualna oseba, ki potrebuje svoj ritem, ob kateremu čuti prijeten ritem spremembe.
Enako je z gibanjem. Nekdo, ki večkrat na teden teče, bo potreboval drugačne napotke kot nekdo, ki za svoje telo že leta ni nič naredil. Pomembna je želja in pripravljenost se spremeniti, saj se boste ob vsaki spremembi počutili bolje.
Verjamem, da je zelo težko na vseh petih stebrih tedensko delati spremembe. S tem se ne rabite obremenjevati. Če čutite, da so določeni dogodki za vas še neprimerni, da morate najprej osvojiti določene spremembe, ki še niso postale rutinske, se novih sprememb lotite kasneje. Vse v ritmu, da ne boste sledili vsaki spremembi, ki lahko znotraj vas tli toliko časa, da se na koncu močno razjezite in opustite še spremembe, ki ste jih začeli uvajati. Bolje je, da delamo spremembe počasi in za vedno. Bolje je, da se spreminjamo nekaj let, kot pa da si rečemo, da vseh teh stvari že ne bomo zmogli in da je od nečesa res potrebno umreti. Umremo lahko zadovoljni in srečni s svojim življenjem, predvsem pa je ključno, da ohranjamo svoje telo v stanju, ki nam bo veselo služilo tudi, ko bomo starejši, da bomo lahko ves čas svojega življenja aktivni, da zvečer ne bomo potrebovali uspavalnih tablet, da ne bomo zadnjih 10 ali 20 let živeli pripeti na posteljo v domu za upokojence.
Mislim, da je to zelo pomembno, vendar, da bomo lahko uživali, do svojega zadnjega dne, moramo začeti delati spremembe na boljše čim prej, kajti imamo telesa, ki so sposobna neverjetnih stvari, v kolikor jim pri temu pomagamo. Če bomo čakali predolgo, nam morda ne bo uspelo ohraniti telesa, ki nam bo služilo tudi v visoki starosti.
Ne bojte se prezgodnjega spanja, da morate tisti dan še marsikaj narediti. Zgoden spanec je krepčilen in če se zjutraj zbudimo spočiti in zadovoljni, bomo lahko več stvari naredili čez dan.
Ravno tako pozdravimo sonce vsak dan, ko ga vidimo. Res smo lahko hvaležni, kadar se ne skriva za oblaki in posebej pozimi lahko vidimo, kakšno vrednost ima za nas. Če živimo v kraju, kjer je pozimi pogosto megla, smo še posebej veseli, kadar imamo priložnost, da nas pogreje s svojimi toplimi žarki. Veliko bolj smo pozitivni, kadar na nas sveti sonce.
Ne pozabimo tudi na naše dihanje. Kadar bomo vsak dan namenili sebi nekaj minut, bomo zagotovo bolj mirni in jeze bo v našem življenju vedno manj.
Jeza je in bo del našega življenja, vendar tako, kot je vse v našem svetu v jing jang ravnovesju, lahko v vsaki slabi stvari najdemo nekaj dobrega. Želim vam, da bo tako naše Novo leto, da bo v njemu čim več ljubezni, razumevanja, miru in sreče, da bomo tista bolj neprijetna čustva jemali kot učenje, a jih vendarle sprejeli, kot del nas.
Želim vam čudovito Novo leto,
vaša Tajča
